V prispevku je predstavljeno eksperimentalno določanje kalorične vrednosti hrane s pomočjo kalorimetra, izdelanega v šoli. Dijaki so s pomočjo medmrežja samostojno preizkusili in optimizirali kalorimeter, kot pripomoček za določanje energije sproščene pri sežigu hrane.

Zakaj se vreme spreminja? Kako nastane sneg? Z vsakodnevnim bivanjem na prostem so otroci lahko podnebne spremembe spremljali na lastni koži. Spoznali so kako se je potrebno obleči. Večina otrok še vedno najbolj zanimajo podnebne spremembe, s katerimi se srečujejo le preko medijev.

Naša prehrana je sestavljena iz različnih skupin živil. S preprostimi kemijskimi poskusi lahko posameznim skupinam živil raziščemo njihove lastnosti. V prispevku so predstavljeni eksperimenti, s pomočjo katerih lahko pri obravnavi ogljikovih hidratov nadgradimo učno uro kemije

Letos smo izbrali krovno temo odpadki in se dogovorili, da bo celotna šola ob dnevu Zemlje (ekodan) izdelovala družabne in didaktične igre iz odpadnih in naravnih materialov. Poleg iger smo uredili šolo in njeno okolico, med delom smo poskrbeli tudi za zdravje.

Z otroki dnevno določamo vreme na vremenskem koledarju in ga tedensko komentiramo.

Čutno pot, ki smo jo integrirali v šolski eko vrt, smo uporabili kot iztočnico za ozaveščanje drugačnosti med ljudmi. Živimo v pestri družbi različnih ljudi, zato se vsakodnevno srečujemo z drugačnostjo, raznolikostjo, kar posledično zahteva od ljudi večjo strpnost.

Sladkor najdemo v skoraj vseh predelanih živilih. Preveč sladkorja lahko škodi – ubija. Najnevarnejša med vsemi sladkorji je fruktoza, ki se v jetrih pretvori v maščobe in holesterol. Veliko ga v telo vnesemo nezavedno s sladkimi pijačami. Kadar ga uživamo, nas možgani nagradijo z ugodjem.

Po korakih do visokih gred in hkrati učilnice na prostem, ki bo na voljo vsem učiteljem in učencem. Najprej smo se lotili iskanja primerne lokacije ob šoli, pri čemer smo upoštevali predvsem sončno lego, bližino vhoda v šolo oziroma dostopnost in bližino vodnega vira.

Skrb za okolje in uvajanje ter izvajanje ločevanja odpadkov se začne že pri najmlajših otrocih. Preko različnih zanimivih izvedenih dejavnosti otrokom približamo in jih spodbujamo, da že celo leto ločujejo odpadke, čeprav še vedno kdaj potrebujejo našo pomoč.

V Vrtcu Ledina se držimo načela "Od malih nog za zdrav življenjski slog". Ugotovila pa sem, da vseeno premalo poudarka namenjamo umirjanju in sproščanju, zato sem se odločila, da se v tem šolskem letu osredotočimo na sproščanje v naravi in občutenju le-te.

Če izhajamo iz pregovora »Si, kar ješ«, potem lahko toliko lažje razumemo, kako zelo hrana vpliva na trenutno počutje, razpoloženje, kognitivne zmožnosti ter na samopodobo v obdobju odraščanja mladostnikov.

Gozd imamo v neposredni bližini vrtca, zato veliko časa preživimo v njem. Otroci se igrajo z naravnim materialom, v gozdu izvajamo dejavnosti in dosegamo cilje z vseh področij kurikula. Tako se nam je porodila ideja, da izdelamo družabno igro Pot skozi gozd. Otroci so bili ves čas aktivno udeleženi

V smeteh po vsej Evropi je veliko zavržene hrane. V Evropi v enem letu zavržemo 27 milijonov ton hrane. V Sloveniji povprečno posameznik v enem letu zavrže 73 kilogramov hrane. Na količino teh odpadkov neposredno ni mogoče vplivati, posredno pa z ustrezno kakovostjo in primerno velikostjo/količino.

Razlog za odločitev za projekt je velika zasičenost z industrijsko izdelanimi igračami, ki velikokrat ponujajo le ozek izbor iger. Kljub temu, da je izvajanje projekta končano, didaktične igre še vedno uporabljamo, saj so otrokom izredno blizu in zanimive.

Učenci so bili aktivno vključeni v vseh aktivnostih. Predvsem so razmišljali o tem, kaj lahko sami storijo, da bi z majhnimi koraki pripomogli k čim manjšim podnebnim spremembam v prihodnosti v našem okolju (doma, v šoli).

Z otroki, starimi od 3 - 5 let, smo raziskovali svet polžev. K sodelovanju smo povabili tudi starše. Naše začetno zanimanje za polžke je preraslo v pravi raziskovalni projekt, ki nam je prinesel veliko lepega in nas medsebojno toplo povezal.

Z učenci 6. razreda nižjega izobrazbenega standarda smo raziskovali in spoznavali vzroke ter posledice podnebnih sprememb.

V Vrtcu Velenje smo koordinatorke programa Ekošola za sodelavce pripravile naravoslovne delavnice na temo vode, zraka in prsti. Uvod v delavnice je bil krajši teoretični del s predstavitvijo osnovnih lastnosti teh elementov, sledile so praktične delavnice (poskusi).

Kot učiteljica biologije in koordinatorka ekošole večkrat pri pouku združim oboje. Tako so učenci 8. razredov naredili modele različnih celic iz odpadnih materialov. Učenci so delali v parih oz. trojicah. Namen je bil, utrditi predelano snov, nadgraditi učno uro in odpadkom ponuditi novo življenje.

Gibanje močno vpliva na psihični, fizični in spoznavni razvoj otrok. V predšolskem obdobju je potreba po gibanju zelo velika in je ena najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Ker je potreba po gibanju prirojena in povsem naravna - saj se možgani razvijajo šele, ko so izpostavljeni zaznavnim in

Zdravje je dobrina, ki je v veliki meri odvisna od nas samih. Nanj močno vplivamo z življenjskim slogom in prehranjevalnimi navadami. Namen prispevka je ozaveščanje mladih o pomenu zdrave, uravnotežene prehrane in prehranjevalnih navad, s poudarkom na zajtrku.

Projekt je bil voden po principu aktivnega učenja. Začeli smo s postavljanjem raziskovalnih vprašanj – kaj so podnebne spremembe? Kaj otroke zanima. Ugotovili smo, da ne vedo, kaj je podnebje, kako se spreminja, večina otrok je govorila o vesolju.

EKO DAN NA OSNOVNI ŠOLI VRANSKO-TABOR V četrtek, 25. aprila 2019, smo na osnovni šoli Vransko-Tabor imeli tradicionalni EKO dan. Organizatorki sta bili gospa Nataša Pečovnik in gospa Zlatka Avžner. Učenci so se razdelili v več skupin, razredna stopnja pa je imela delavnice kar v matičnih učilnicah.

Z otroki smo pričeli pot raziskovanja od semena do plodu. V jesenskem času smo se z otroki odločili, da raziščemo stare sorte jabolk in se o njih nekaj naučimo. Pripravili smo tudi razstavo in degustacijo jabolčnih jedi.

Ustvarjanje med zimskimi počitnicami

V projektu Mreženje z vodilnim področjem naravoslovja se je v letošnjem letu naš vrtec priključil še trem drugim in skupaj smo na medsebojnih hospitacijah vzgojiteljic izmenjevali dobro prakso z omenjenega področja.

Hrana ima velik vpliv na naše življenje in zdravje. V našem vrtcu si prizadevamo za zdravo in uravnoteženo prehrano. S pomočnico sva otroke v času trajanja projekta z različnimi pristopi seznanjali z jabolki in jih navduševali za uživanje jabolk. Predstavila bom, kako smo z otroki raziskovali jabolk

Učence smo na zanimiv način pritegnili in motivirati za delo na vrtu. Ob tem smo razmišljali, kako naše učence aktivno vključiti v samo načrtovanje, izdelavo. Zaradi pomanjkanja prostora na šolskem dvorišču, smo se odločili za postavitev visoke grede.

Na naši šoli, OŠ Olge Meglič Ptuj, že nekaj let poteka čebelarski krožek, pri katerem učenci obravnavajo mnoge pomembne teme in se seznanjajo z osnovami čebelarjenja. Največ vsebin, ki jih pri krožku obravnavajo, je namenjenih vlogi čebel, pomenu čebel, dragocenim proizvodom in praktičnim vsebinam.

Bivanje v naravi naj bi postalo stalni, vseživljenjski proces, ki se ga otrok začne zavedati v vrtcu. V naravi imamo vse možnosti gibanja, igranja, doživljanja, raziskovanja in spoznavanje narave. Zelo pomembno je, da otrok veliko hodi, teče, skače , se vrti v naravi.

S sodelavci smo se dogovorili, da bomo tudi letos namenili en dan dejavnosti za eko aktivnosti. Učitelje sva spodbudili, naj skupaj z učenci iščejo ideje za didaktične igre in sproti zbirajo potreben material. Nastalo je veliko uporabnih didaktičnih pripomočkov in iger.

Maketa sončne elektrarne je sestavljena iz nosilca, gibljivega zgloba in plošče sončnih celic. Izdelana je iz bukove vezane plošče in odpadne žogice iz umetne snovi. Mreža plošče je narisana s pirografom in pobarvana z modro barvo za les. Sestavni deli so zlepljeni z lepilom za les.

Na šoli se zavedamo, da je gibanje osnovna življenjska potreba vsakega posameznika, še posebej za učence, ki učno delo izvajajo pretežno sede. Za procese učenja in dosego visokih dosežkov oz. rezultatov je potrebno dobro telesno, psihično in duševno zdravje.

Dogovorili, smo se da bomo v okviru teme biotske raznovrstnosti izdelali hotele za žuželke in jih postavili v okolico šole in šolski park. Učenci so začeli raziskovati kaj so to hoteli za žuželke kako jih pravilno izdelamo, katere materiale uporabimo. Nastali so lepi izdelki in didaktične igre.

Način in ritem življenja sta nas pripeljala do zavedanja, da je skrb za naše okolje in naše zdravje nujna. V prispevku je opisan primer dobre prakse, tj. izvedba tehniškega dne, kjer učenci izdelajo hotel za žuželke in lesene zaboje. S praktičnim načinom vlagamo v trajnostni razvoj učencev.

V tednu mobilnosti smo izvedli veliko aktivnosti. Otroci vseh starostnih skupin so na različne načine obeleževali dan brez avtomobila. Najmlajši otroci so se odpravili na prvi sprehod v neposredni okolici vrtca.

Otroke v šolah že od prvega razreda učimo, da je za optimalen razvoj človeka potrebnih več dejavnikov: zdrava in uravnotežena prehrana, dovolj počitka in spanja, osebna higiena ter zadostna mera gibanja. Zato smo se na naši šoli odločili, da naučeno teorijo pričnemo po korakih spreminjati v prakso.

Mediji nas opozarjajo, da sodimo Slovenci v sam svetovni vrh po številu kupljenih nagrobnih sveč. Količina plastike in drugi odpadki, ki nastanejo, ko sveče dogorijo, pa so za državo velik problem. Otroci lahko naredijo svečo skoraj zastonj in hkrati poskrbijo za čisto in varno okolje.

Z izvajanjem predmeta šport skrbimo za zdrav razvoj otroka. Želimo mu privzgojiti zdrav življenjski slog. V učnem načrtu za šport ima pohodništvo pomemben delež. Izvajamo interdisciplinarne športne dneve, povezavo športne dejavnosti z drugimi predmetnimi področji.

Z učenci 3. razreda smo izdelovali okrasne zvezde, ki so nam v prazničnih dneh polepšale učilnico. Naučili smo se, kako različne odpadne materiale uporabiti in iz njih izdelati nekaj novega, dekorativnega.