1.      NARAVOSLOVNE DELAVNICE

A.    Zgodnje naravoslovje

Zgodnje naravoslovje je v Kurikulumu za vrtce navedeno pod področje »narava«, povezuje se tudi z ostalimi področji. Otrok preko pridobivanja izkušenj z naravoslovnimi vsebinami postopno razvija naravoslovno mišljenje, spretnosti, znanje. Četudi ti procesi v otroku potekajo nezavedno, predstavljajo temelje za razvoj znanstvenih naravoslovnih metod. Izpostavljen je čustven vidik – otrok naj ob raziskovanju doživlja veselje, razvija pozitiven odnos do narave, se veseli srečanja z živimi bitji. Ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti otroci med drugim spoznavajo tudi, da je človeško spoznanje omejeno in da ni možno najti odgovorov na vsa vprašanja. (Kurikulum za vrtce, 1999)

Naloga vzgojiteljev je ustvariti situacije, preko katerih otrok z lastno aktivnostjo prihaja do novih spoznanj, spodbujati njihovo radovednost, razvoj mišljenja, sklepanja, sposobnosti reševanja problemov, klasificiranja, iskanja vzročnih zvez. Vloga odraslih je tudi privzgajanje pozitivnega odnosa do narave. Pri izbiri naravoslovnih dejavnosti je potrebno upoštevati razumevanje otrok, znanje in sposobnosti. (Fošnarič in Katalinič, 2012)

B.     Naravoslovne delavnice za odrasle

Koordinatorke programa Ekošola smo za strokovne delavce Vrtca Velenje pripravile naravoslovne delavnice. Že pri načrtovanju smo se razdelile v tri tandeme, vsak tandem si je izbral temo (voda, zrak in prst) ter pripravil kratek teoretični uvod in praktične delavnice na izbrano temo. Sodelavce smo posebej opozorile na uporabo ustreznih izrazov (taljenje/topljenje, sejanje/sajenje, zemlja/prst). Za vsako temo je bilo pripravljenih več raziskovalnih postaj, ki so bile opremljene s pisnimi navodili za izvedbo. Strokovni delavci so na začetku prejeli opazovalne liste, na katere so lahko beležili rezultate. Koordinatorke smo jim bile med samo izvedbo delavnic na voljo za dodatna vprašanja. S sodelavko sva pripravili delavnice na temo prsti (tipno raziskovanje gozdne prsti, primerjava različnih vrst prsti glede na barvo, zvok, mešanje prsti z vodo in opazovanje usedlin, slikanje z barvami iz prsti, risanje v presejano prst, odtiskovanje predmetov, najdenih v gozdni prsti, v glino in prepoznavanje odtisov ... ). Strokovni delavci so si v večini najprej ogledali delavnice, jih fotografirali. Pomoči pri izvedbi delavnic niso potrebovali, saj so bila pisna navodila dovolj jasna, na naju so se obračali predvsem s tehničnimi vprašanji, npr. kako sva pripravili prst (za pripravo barve sva vzorce prsti najprej posušili, zdrobili ter presejali), kje sva dobili različne vzorce prsti, kako je narejena svetlobna škatla. Med samo izvedbo so se veliko pogovarjali med seboj, primerjali rezultate, dajali ideje za nadgradnjo (npr. v glino bi lahko odtiskovali listje z različnih dreves, prst, v katero so risali, bi lahko uporabili za jutranja sporočilca v igralnicah). Presenečeni so bili, da so se vzorci prsti, nasutih v plastične lončke, razlikovali po zvoku. Črno prst (kupljeni humus) so sprva zamenjali za premog. Pri posameznih delavnicah niso dolgo vztrajali, z izjemo risanja v nasuto prst.

Namen naravoslovnih delavnic za odrasle je bil osvežiti znanje s področja zgodnjega naravoslovja ter podati nove ideje, na kakšne načine lahko naravoslovne vsebine vnašamo v delo v vrtcu.

LITERATURA

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Fošnarič, S. in Katalinič, D. (2012). Didaktične usmeritve za izvedbo raziskovalnih in eksperimentalnih dejavnosti predšolskih otrok na področju naravoslovja. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Pripravile: Zdenka Matjaž, Jerica Lednik, Polona Vetrih, Melita Trdin, Tatjana Klinc in Maja Skaza