V Vrtcu Velenje smo koordinatorke programa Ekošola za sodelavce pripravile naravoslovne delavnice na temo vode, zraka in prsti. Uvod v delavnice je bil krajši teoretični del s predstavitvijo osnovnih lastnosti teh elementov, sledile so praktične delavnice (poskusi).
1. NARAVOSLOVNE DELAVNICE
A. Zgodnje naravoslovje
Zgodnje
naravoslovje je v Kurikulumu za vrtce navedeno pod področje »narava«, povezuje
se tudi z ostalimi področji. Otrok preko pridobivanja izkušenj z naravoslovnimi
vsebinami postopno razvija naravoslovno mišljenje, spretnosti, znanje. Četudi
ti procesi v otroku potekajo nezavedno, predstavljajo temelje za razvoj znanstvenih
naravoslovnih metod. Izpostavljen je čustven vidik – otrok naj ob raziskovanju
doživlja veselje, razvija pozitiven odnos do narave, se veseli srečanja z
živimi bitji. Ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti otroci med drugim
spoznavajo tudi, da je človeško spoznanje omejeno in da ni možno najti
odgovorov na vsa vprašanja. (Kurikulum za vrtce, 1999)
Naloga
vzgojiteljev je ustvariti situacije, preko katerih otrok z lastno aktivnostjo
prihaja do novih spoznanj, spodbujati njihovo radovednost, razvoj mišljenja,
sklepanja, sposobnosti reševanja problemov, klasificiranja, iskanja vzročnih
zvez. Vloga odraslih je tudi privzgajanje pozitivnega odnosa do narave. Pri
izbiri naravoslovnih dejavnosti je potrebno upoštevati razumevanje otrok,
znanje in sposobnosti. (Fošnarič in Katalinič, 2012)
B. Naravoslovne delavnice za odrasle
Koordinatorke
programa Ekošola smo za strokovne delavce Vrtca Velenje pripravile naravoslovne
delavnice. Že pri načrtovanju smo se razdelile v tri tandeme, vsak tandem si je
izbral temo (voda, zrak in prst) ter pripravil kratek teoretični uvod in
praktične delavnice na izbrano temo. Sodelavce smo posebej opozorile na uporabo
ustreznih izrazov (taljenje/topljenje, sejanje/sajenje, zemlja/prst). Za vsako
temo je bilo pripravljenih več raziskovalnih postaj, ki so bile opremljene s
pisnimi navodili za izvedbo. Strokovni delavci so na začetku prejeli opazovalne
liste, na katere so lahko beležili rezultate. Koordinatorke smo jim bile med
samo izvedbo delavnic na voljo za dodatna vprašanja. S sodelavko sva pripravili
delavnice na temo prsti (tipno raziskovanje gozdne prsti, primerjava različnih
vrst prsti glede na barvo, zvok, mešanje prsti z vodo in opazovanje usedlin,
slikanje z barvami iz prsti, risanje v presejano prst, odtiskovanje predmetov,
najdenih v gozdni prsti, v glino in prepoznavanje odtisov ... ). Strokovni
delavci so si v večini najprej ogledali delavnice, jih fotografirali. Pomoči
pri izvedbi delavnic niso potrebovali, saj so bila pisna navodila dovolj jasna,
na naju so se obračali predvsem s tehničnimi vprašanji, npr. kako sva
pripravili prst (za pripravo barve sva vzorce prsti najprej posušili, zdrobili
ter presejali), kje sva dobili različne vzorce prsti, kako je narejena
svetlobna škatla. Med samo izvedbo so se veliko pogovarjali med seboj,
primerjali rezultate, dajali ideje za nadgradnjo (npr. v glino bi lahko
odtiskovali listje z različnih dreves, prst, v katero so risali, bi lahko
uporabili za jutranja sporočilca v igralnicah). Presenečeni so bili, da so se
vzorci prsti, nasutih v plastične lončke, razlikovali po zvoku. Črno prst
(kupljeni humus) so sprva zamenjali za premog. Pri posameznih delavnicah niso
dolgo vztrajali, z izjemo risanja v nasuto prst.
Namen naravoslovnih delavnic za odrasle je bil osvežiti znanje s področja zgodnjega naravoslovja ter podati nove ideje, na kakšne načine lahko naravoslovne vsebine vnašamo v delo v vrtcu.
LITERATURA
Kurikulum za vrtce (1999).
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Fošnarič, S. in Katalinič, D. (2012). Didaktične usmeritve za izvedbo raziskovalnih in eksperimentalnih dejavnosti predšolskih otrok na področju naravoslovja. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Pripravile: Zdenka Matjaž, Jerica Lednik, Polona Vetrih, Melita Trdin, Tatjana Klinc in Maja Skaza