Z gibanjem spoznavamo svet

Avtor prispevka : Katarina Črnugelj, objavljeno 04.09.2019 15:48:51
KATEGORIJA:
Drugo
KLJUČNE BESEDE:
Zdravje in dobro počutje, Vrtec, Dobra praksa
POVZETEK:

Gibanje močno vpliva na psihični, fizični in spoznavni razvoj otrok. V predšolskem obdobju je potreba po gibanju zelo velika in je ena najpomembnejših področij v otrokovem razvoju. Ker je potreba po gibanju prirojena in povsem naravna - saj se možgani razvijajo šele, ko so izpostavljeni zaznavnim in

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

POMEN GIBALNIH AKTIVNOSTI

Otrok z gibanjem raziskuje svet okoli sebe, zaznava prostor in čas, spoznava zakonitosti narave ter pridobiva zavedanje samega sebe in okolice. Gibanje lahko umestimo tudi v vsa druga področja predšolske vzgoje, prepletanje kurikularnih področij pa omogoča celostni razvoj otroka. Otrok z gibanjem lažje sprejema in usvaja znanja iz drugih področij, vzgojitelj pa je tisti, ki ga pri tem motivira in ga preko igre vodi skozi različne aktivnosti (Sadar, 2012).

Gibalne aktivnosti morajo biti raznolike, primerne starosti otroka, ne sme jih biti preveč in ne premalo. Zelo pomembno je, da se otrok v tem obdobju seznani s čim več različnimi preprostimi oblikami gibanja, ki so podlaga za kasnejše zahtevnejše gibalne vzorce.

VKLJUČEVANJE  GIBANJA V VSA PODROČJA KURIKULUMA

V naši skupini težimo k temu, da se dnevno, ne glede na vreme, zadržujemo zunaj. To so lahko sprehodi, zadrževanje na igrišču vrtca ali obiski naše gozdne igralnice. Na vznožju Rožnika smo si izbrali del gozdička, ki ga tedensko obiščemo. Tam izvajamo tudi vse dejavnosti, ki bi jih sicer v igralnici (jutranji krog, ustvarjanje, prepevanje…).

Kljub temu, da večino gibalnih aktivnosti izvajamo zunaj v naravi, pa je nekaj tudi takih, ki jih, predvsem v hladnejših mesecih, izvajamo v notranjih prostorih (igralnica, telovadnica, obiski različnih ustanov/združenj…).

V nadaljevanju bo predstavljeno kako z gibalnimi aktivnostmi pokrivamo vsa področja kurikuluma.

 

         1. Narava

Naša gozdna igralnica je tudi naš raziskovalni prostor. Otroci zdaj poznajo že vsak njen najmanjši kotiček in hitro opazijo spremembe, ki so se zgodile od prejšnjega obiska. Gozdna igralnica je točno določen del gozda, ki smo ga omejili s potjo, smreko in grmom. Tako otroci vedo, do kje se lahko gibljejo. V gozdni igralnici spoznavamo drevesa, ki v njej rastejo (njihovo listje, plodove in lubje), podrast, cvetlice in drobne živali. Ko jo obiščemo, imamo s seboj vedno lupe, s katerimi otroci raziskujejo in odkrivajo vedno nove zanimivosti, ostale pripomočke (stetoskop, vrv, liste in pisala, gozdni spomin, glino…) pa izberemo glede na aktivnosti, ki jih bomo izvajali. Gozdna igralnica nam s svojim terenom omogoča tudi ogromno različnih oblik gibanja (hoja po hlodih in lovljenje ravnotežja, tek in hoja po različnih podlagah, prestopanje raznih naravnih ovir, plazenje pod nizkimi vejami smrek, skakanje do vej visokih dreves…). To je prostor, kjer se otroci lahko neomejeno gibljejo, pri tem pa spoznavajo naravo in spremembe, ki se v njej dogajajo, so raziskovalci, obenem pa vse poteka preko igre in v gibanju.

 Sprehodi so sicer pomemben del izvajanja dejavnosti v naši skupini, vendar najmanj priljubljeni. Te jim skušamo približati z različnimi nalogami, ki jih izvajamo med sprehodi. Tako se radi odpravimo na sprehod v dežju ali sneženju in lovimo kapljice ali snežinke na jezike, dlani in pelerine. Ob tem ugotavljamo kaj se zgodi, ko snežinka pade na jezik, kje se prej stopi (na nosu ali jeziku), kakšnega okusa sta dež in sneg, kako se sliši, ko pada na tla ali na avtomobil ali na kožo… V suhem vremenu se odpravimo opazovat reko, življenje ob njej in njene spremembe (barva, tok, vodostaj…). Velikokrat se zgodi, da na sprehodih naletimo na veliko različnih priložnosti, s katerimi poglobimo svoje naravoslovno znanje. Na enem od takih sprehodov smo se ustavili pri vodnjaku v obliki velike krogle. Ravno v tistem času smo spoznavali tudi planete in njihovo gibanje okrog Sonca. Otroci so naredili različno velike kroge in ponazorili vrtenje planetov okrog Sonca.

Z gibanjem lahko otrok prikaže tudi druge naravne pojave. Pri nas so otroci na ta način prikazali potovanje kapljice (vodni krog). Tovrsten nazoren prikaz zajema vse naravne oblike gibanja, poleg tega pa večini otrok pomaga pri globjem razumevanju samega pojava.

 

         2. Družba

Z različnimi igrami na prostem (lovljenje, skrivanje, izdelovanje hišic iz naravnega materjala v gozdni igralnici…) otroci usvajajo in krepijo predvsem socialne veščine. Učijo se sodelovanja, strpnosti in pomoči drugim. Med njimi se vzpostavlja naravna hierarhija, soočajo se s porazi in zmagami, vse to pa je ključno za njihov socialni razvoj in vključevanje v družbo. Mi jim omogočamo, da imajo teh izkušenj čim več, zato vsak dan namenimo nekaj časa tudi tovrstnim nevodenim aktivnostim na prostem.

Naš vrtec je postavljen v mestno jedro, zato imamo veliko izkušenj tudi s prometom. Sprehodi so bistven del seznanjanja z okoljem, v katerem živimo. Obiščemo lahko veliko kulturnih in drugih ustanov ter znamenitosti, pri tem pa smo vedno obkroženi s prometom. Otroke na sprehodih že od malega navajamo, kako se obnašati na cesti (na kaj smo pozorni, hoja v strnjeni koloni, kdaj se ustavimo, kdo ima prednost…). Te stvari so prednosti vrtca v mestu.

 

3. Jezik
Poleg vseh dejavnosti, ki jih izvajamo v gozdni igralnici (branje zgodb, pogovori o naravnih pojavih, ustvarjanje…), usvajamo tudi nove pojme in krepimo besedni zaklad. Nekaj dejavnosti pa je otrokom še posebno ljubih: v gozdni igralnici na primer prisluhnemo drevesom (otroci prislonijo uho k deblu in poslušajo, nato pripovedujejo, kaj jim je drevo povedalo), radi imajo pantomimo, velikokrat pa jim pripravimo igre, ki so odvisne tako od znanja kot sreče. Otroke razdelimo v dve skupini, tako da sta postavljeni v koloni, ki gledata ena proti drugi, med skupini pa na tla postavimo obroče (cca. 15—20). Na naš znak začneta prva otroka v koloni iz vsake skupine skakati en proti drugemu, iz obroča v obroč. Ko se srečata, jim postavimo uganko ali vprašanje (katera koli uganka ali naloga tipa »povej besedo na glas A«). Tisti, ki prvi odgovori, lahko skače naprej, drugi se postavi na konec svoje kolone. Zmagovalcu trenutne uganke oz. naloge začne nasproti skakati naslednji iz poražene kolone. Ko se srečata, postopek ponovimo z drugo uganko oz. nalogo ali pa vnesemo element sreče in otroka odigrata kamen, škarje in papir. Cilj igre je, da pride ena izmed kolon na drugo stran.

Pripravimo jim tudi igre, ki zahtevajo slušno pozornost. Npr.: »v gozdni igralnici poišči okrogel, rjav predmet ki ni užiten za ljudi« ali pa jim pripovedujemo zgodbo v kateri se pogosto pojavlja določena beseda, na primer »avtobus« in ko zaslišijo to besedo, morajo vstati in narediti določen gib (zahtevnost stopnjujemo tako, da vsakemu otroku določimo drugo besedo ali ime).


4. Matematika

Gozdna igralnica ponuja veliko matematičnih aktivnosti: štetje korakov ali poskokov od enega drevesa do drugega, opazovanje oblik in vzorcev, ki se pojavljajo v naravi (oblike cvetov in listov, vzorci na različnih drobnih živalih, oblika pajkove mreže…), različne igre zaupanja (otrok ima zavezane oči in hodi po navodilih drugega, npr.»tri korake naprej, obrni se v desno, dva poskoka naprej,«…

Na sprehodih po mestnem jedru jim postavljamo različne naloge, npr. »poskusi najti nekaj, kar ima obliko stožca, koliko račk plava na reki, kam moramo zaviti, da pridemo do Prešernovega spomenika (orientacija v prostoru)« in podobne naloge.

 

      5. Umetnost

Otroci radi plešejo. Po naših izkušnjah imajo najraje izrazni ples, ki pa ni nujno vezan na glasbo in zaprt prostor. V našem gozdičku otroci v tišini in ob poslušanju narave plešejo, kot pleše jesensko listje v vetru, se majejo kot drevesa v nevihti ali ob pripovedovanju zgodbe o ptici izrazijo slišano z gibi.

Radi tudi ustvarjamo iz naravnega materjala, ki ga najdemo v naši gozdni igralnici. Tako je nastalo že kar nekaj izdelkov, ki sicer niso trajni in jih ne moremo odnesti s seboj domov, so pa toliko bolj zanimivi, saj zahtevajo večjo mero ustvarjalnosti. Iz listja, vej, plodov in podobnih materjalov so izdelali med drugim različne mandale, naše osončje in gozdne živali. V gozdni igralnici smo ustvarjali tudi z glino in izdelovali gozdne može. Paziti pa moramo, da v gozd ne prinašamo stvari, ki bi kakorkoli onesnažile prostor (barve, lepila…).

 

           6. Gibanje

Gibanje je torej vključeno v naš vsakdan. Vendar pa je prav tako pomembno tudi sproščanje in počitek. Kljub temu da smo predšolska skupina, se otroci tekom dneva utrudijo. Ker jih velika večina več ne zaspi med počitkom po kosilu, jim pripravimo druge oblike sproščanja. Poiščejo si poljuben prostor v igralnici in se uležejo na hrbet. Ob tihem predvajanju glasbe jim z mirnim glasom pripovedujem različne zgodbe ali opisujem različne pojave (npr. potovanje krvi po telesu, polet z raketo na Mars, potovanje dežne kapljice…). Vse skupaj traja približno 20 minut.

 
ZAKLJUČEK

Na prvi pogled se mogoče zdi, da vse skupaj ni nič posebnega. Da se otroci tako ali tako gibajo, da rabijo samo ustrezen prostor in čas. Vendar je ravno to tisto, kar jim premalokrat zagotovimo – prostor in čas za gibanje. Gibanje ni nikoli samo gibanje. Večino znanj in izkušenj najprej izkusimo konkretno, pri tem pa niti ne vemo, da smo se ravnokar naučili nekaj pomembnega. Šele kasneje v šoli pa naučeno lažje spoznamo oz. osmislimo tudi na abstraktni ravni. Tako so motorično in gibalno spretnejši otroci načeloma učno bolj uspešni, čustveno bolj stabilni, posledično pa imajo tudi boljšo samopodobo.

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji