Ustanova: OŠ Raka

Način in ritem življenja sta nas pripeljala do zavedanja, da je skrb za naše okolje in naše zdravje nujna. V času pouka učenci veliko sedijo, imajo manj časa za gibanje in spanje, kar slabo vpliva na njihov razvoj. V prispevku je opisan primer dobre prakse, tj. izvedba tehniškega dne, kjer učenci izdelajo hotel za žuželke in lesene zaboje. Tako s praktičnim izvajanjem teoretičnih vsebin vlagamo v trajnostni razvoj učencev.

1.        UVOD

Človeštvo je v sodobnem času doseglo izjemen tehnološki in znanstveni napredek, hkrati pa se vedno bolj zavedamo, da je skrb za naše okolje in naše zdravje nujna. Pomembno je, da začnemo za svoje zdravje skrbeti predvsem preventivno. Ob ustrezni prehrani, gibanju ter pitju tekočin so ključni tudi odnosi, naš način razmišljanja in čustva, ki jih pri tem ustvarjamo, ter naš notranji mir.

Za učence čas pouka pogosto pomeni tudi obdobje, ko veliko sedijo, imajo manj časa za zdravo prehranjevanje, gibanje in spanje ter so bolj izpostavljeni stresu. Zato je prav, da učence vzgajamo in izobražujemo za zdrav način življenja v zdravem okolju. Učenci so po šolskem delu utrujeni, telesna aktivnost na svežem zraku pa to utrujenost zmanjšuje. Gibanje ima veliko takojšnjih ugodnih učinkov, ki lahko učencem pomagajo, da se lažje spopadajo z vsakodnevnimi preizkušnjami. Pomembno vlogo pri ozaveščanju za zdravo življenje in okolje ima ustrezna izobrazba. Izobražen človek je bolje ozaveščen in se odgovorneje obnaša do sebe in svojega okolja.

Dolžnost učiteljev je poučevati in vzgajati učence za trajnostni razvoj, ki jim bo omogočil osnovno razgledanost, pozitivna stališča do trajnostnih rešitev problemov pa tudi odgovorno držo v njihovem sedanjem in prihodnjem delovanju. Učitelj izbere tiste načine poučevanja, ki temeljijo na izkustvenem učenju in spodbujajo učenca k aktivnemu učenju. Povezuje lahko različna področja in omogoča odlično medpredmetno sodelovanje med učenci, učitelji pa tudi z lokalnim okoljem.

V osnovni šoli so dnevi dejavnosti del obveznega programa. Omogočajo medpredmetno povezovanje vseh predmetnih področij, učencem pa nudijo povezovanje znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih, uporabo tega znanja in nadgrajevanje s praktičnih učenjem in delom.Aktivnosti na dnevih dejavnosti pri učencih spodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj. Učenci hkrati razvijajo tudi ročne spretnosti in se usmerjajo v samostojno reševanje problemov. Predvsem so tehniški dnevi namenjeni temu, da učenci opazijo problem v svojem okolju, ga raziščejo, zanj oblikujejo rešitev in jo preverijo.

Že sam koncept dni dejavnosti je zastavljen tako, da spodbujajo učenje za medsebojno sodelovanje, učenci pa se vključujejo v vse faze dela: od ideje, okvirnega in podrobnega načrta do izvedbe in predstavitve, evalvacije ter vrednotenja dela.

2.        OD IDEJE DO IZDELKA – USTVARJAMO ZA ŠOLSKI VRT

Učitelji na naši šoli vsako leto skrbno načrtujemo dneve dejavnosti že v mesecu juliju za bodoče šolsko leto. Najprej omenjene dneve načrtujemo na sestankih posameznih aktivov, potem pa na skupnem sestanku predstavimo naše ideje in se odločimo, katere vsebine bomo v naslednjem šolskem letu izvajali. Vsaj en dan pri posamezni vrsti dneva dejavnosti je po ciljih skupen vsem učencem od prvega do devetega razreda.

Šola se je pridružila projektu Ekošola kot način življenja že pred enajstimi leti. Ker smo že pred tem izvajali veliko vsebin, povezanih s skrbjo za okolje, zdravim načinom življenja in drugimi načeli, ki so pri projektu Ekošola temeljni, smo si po vključitvi v omenjeni program zastavili cilj, da z učenci vsako leto izvedemo več različnih projektov, zbiralnih akcij in izbirnih aktivnosti. S takim načinom dela in s pomočjo pridobljenega znanja bi spodbudili učence h kritičnemu razmišljanju o okolju in vzpostavitvijo ustreznega odnosa do okolja in varovanja narave.

Naša šola leži na hribu v vasi Raka, učenci prihajajo iz vaškega okolja. Pred štirimi leti smo ob vrtčevskem poslopju obudili šolski vrt. Mentorica vrtnarskega krožka je s pomočjo hišnika in nekaj učencev na delu zemlje za vrtcem ob šoli začela vrtnariti. V času, ko je bilo potrebno opraviti dela na vrtu, so obdelovali vrt in skrbeli za okolico vrta. V zimskih mesecih pa so se posvečali drugim aktivnostim, kot so peka kruha, razvrščanje semen, izdelava voščilnic …

2.1. Primer dobre prakse: Tehniški dan Eko dan – vrnimo učilnico v naravo

Na aktivu učiteljev tretje triade smo v tem šolskem letu za učence od šestega do devetega razreda predlagali organizacijo dneva dejavnosti z naslovom Vrnimo učilnico v naravo. Tako smo medpredmetno združili različne vsebine. Po pogovoru z mentorico šolskega vrta sem se odločila, da za šolski vrt izdelamo hotel za žuželke in lesene zaboje, v katerih bodo učenci vrtnarskega krožka razporejali in hranili semena.

Učenci v devetem razredu po predmetniku nimajo učnega predmeta tehnika in tehnologija, zato sem se odločila pripraviti tehniški dan. Tako imajo učenci priložnost usposabljati se pri praktičnem delu in hkrati razvijati ročne spretnosti. Učence sem že nekaj dni pred izvedbo dneva seznanila z vsebino. Pogovorili smo se o šolskem vrtu in kako bodo dani izdelki doprinesli k naravi. Hotel za žuželke je primerno skrivališče za divje ose in čmrlje, zavetišče pa nudi tudi drugim žuželkam in tako poskrbi za naravno ravnotežje med insekti.

Cilji tehniškega dne

Učenci:

·         organizirajo delovni prostor, izberejo gradiva,

·         ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna sredstva za varno delo,

·         izdelajo sestavne dele in jih sestavijo v izdelek,

·         preizkusijo izdelek, ga ovrednotijo in predstavijo ideje za izboljšanje.

Potek tehniškega dne

1.       šolska ura:

·         pogovor o izdelku,

·         izdelava tehnološke dokumentacije za izdelek,

·          izbira materiala in prenos mer na material.

2.–5. šolska ura:

·         izdelava izdelka (razrez materiala, vrtanje, brušenje, sestavljanje, preizkušanje, predstavitev).

Učence sem seznanila s cilji tehniškega dne in z načrtom dela. Predstavila sem namen dela in določili smo predvideni čas za vsako delovno operacijo. Nato sem delo usmerjala, jih nadzorovala pri uporabi strojev ter jim po potrebi nudila pomoč pri posamezni delovni operaciji. Namen izdelave izdelkov sem učencem predstavila tudi medpredmetno, in sicer v povezavi z biologijo in gospodinjstvom.

V razredu je 22 učencev. Delo smo organizirali tako, da so hotel za žuželke izdelovali posamezni učenci, lesene zaboje pa so delali v parih. Material (vezano ploščo) za izdelavo so dobili v šoli, od doma pa so prinesli storže, vejice, lubje, torej material, ki so ga postavili v hotel. Les za lesene zaboje so dobili v šoli. Po uvodnem pogovoru o poteku dela, s poudarkom na varstvu pri delu, dobri organizaciji dela, zaščiti delovnega mesta in smotrni porabi materiala, so učenci izdelali skice za svoj izdelek. Določili smo približne mere izdelkov glede na kose materiala, ki so jih imeli na voljo. Na tablo smo napisali potek dela in tako so učenci lahko delali samostojno. S pomočjo vbodnih žag so v šolski delavnici material razrezali, ga zbrusili na brusilnem stroju in na vrtalniku izvrtali potrebne luknje. Pri sestavljanju materiala so uporabili tekoče lepilo za les, žeblje in vijake. Po končanem delu smo si v razredu ogledali izdelke, učenci so predstavili svoje težave pri sami izdelavi in predlagali izboljšave, če bi se izdelave ponovno lotili. Učenci so bili za delo zelo motivirani, zato je delo potekalo v pozitivnem vzdušju. Na koncu so učenci izdelke predstavili na razstavi v skupnem prostoru. S ponosom so jih predstavljali ostalim učencem na šoli, saj so izdelali nekaj uporabnegain s svojim delom doprinesli k naravi. Izdelke so kasneje predali mentorici in učencem vrtnarskega krožka. Hotele za žuželke bodo tako postavili v okolici šolskega vrta, lesene zaboje pa bodo uporabili za shranjevanje semen.

    Slika 1: Končni izdelki tehniškega dne

3.        ZAKLJUČEK

Ko v učni načrt in v praktično izvajanje teoretičnih vsebin vključujemo načeli, kot sta skrb za človekovo varovanje zdravja ter skrb za okolje in naravo, hkrati vlagamo v trajnostni razvoj učencev. Tako učenci spoznavajo, da morajo skrbno ravnati z naravo in pri poseganju v naravo misliti na posledice, ki jih lahko povzročijo. Samo osebno zavedanje o tem, kako želimo, hočemo in moramo živeti v sobivanju z vso živo in neživo naravo, omogoči neokrnjeno naravo.

4.        VIRI IN LITERATURA

 1. Goran ATLAGIČ et al., 2006: Projektno delo: gradivo za učitelje. Spletna izdaja. Pridobljeno: 15. 4. 2018. Dostopno na:  http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/Projektno_delo.pdf

2. Didakta, letnik XXII, številka 160. Spletna izdaja. Pridobljeno: 15. 4. 2018. Dostopno na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HF0MSBWV/79cb278d-0ea5-441b-b6a0-3a6c8fd73140/PDF

3. Osnovno šolstvo: program. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Spletna izdaja. Pridobljeno: 15. 4. 2018. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf

Mojca PROSENC, 2016: Zdrava prehrana, dovolj gibanje in spanja – recept za zdravo telo. Pridobljeno: 15. 4. 2018. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/zdravje/za-zdravje-mladih/zdrava-prehrana-dovolj-gibanja-in-spanja-recept-za-zdravo-telo/403709

4. Timi SORŠAK, 2016: Zakaj samo zdrava prehrana in gibanje nista dovolj. Pridobljeno: 15. 4. 2018.  Dostopno na: http://www.zdravo.si/zakaj-samo-zdrava-prehrana-in-gibanje-nista-dovolj.html