Ustanova: OŠ 27. Julij Kamnik

Glavne aktivnosti , ki smo jih izvedli v zvezi z vremenom in podnebnimi spremembami:

- dnevno beleženje vremenske slike,

- 1x dnevno spremljanje in  beleženje temperature okolja in učilnice ter % vlage v učilnici,

- popis načinov ogrevanja stanovanj/hiše v vseh oddelkih na šoli,

- izvedba eksperimentov na temo »dež« (vodne kapljice, kapljične sledi),

- študija primera »Bangladeš« in »Zgodba dečka Nangira iz Kenije« (poslušanje, pogovor in primerjanje z življenjem pri nas),

- pogovor o temah (Kaj so podnebne spremembe? Kdo je odgovoren za podnebne spremembe? Posledice podnebnih sprememb!), izdelovanje plakatov in risanje na to temo.

Učenci:

- Vsakodnevno opravljajo meritve in beležijo dnevnik vremenskih dogajanj

- Izvedli so anketo po oddelkih glede načinov kurjenja

- Opazovali so eksperimentalna dogajanja in jih komentirali

- Poslušali so ob branju študije primera »Bangladeš«. Sami so po medijih poiskali podobno zgodbo in jo predstavili s plakatom.

- Izdelali so plakat na temo podnebne spremembe, risali so na temo posledice podnebnih sprememb

Spoznanja učencev:

- Da vode na nekaterih celinah primanjkuje, na drugih celinah  sledijo poplave in druge vremenske ujme. V učilnicah, kjer voda curlja s pip, smo zamenjali tesnila.

- Da so poletja toplejša in da je v poletnih mesecih manj dežja.

- Da so škarpe in opečne strehe rdeče zaradi kislega dežja. Učenci se zavejo, da je to posledica onesnaževanja ozračja s toplogrednimi plini.

- Da so v zimskem času mesta skozi ves dan zamegljena, ker se pretirano kuri s trdim gorivom.

- Da so kljub čistilnim akcijam še vedno črna odlagališča. Sami smo že opravili čistilno akcijo v okolici šole v mesecu oktobru (naravoslovni dan).

- Da moramo tudi v šoli varčevati z elektriko, torej, da nimamo prižganih luči, ko je dovolj svetlo, prav tako ugašamo računalnike, ko jih ne uporabljamo pri delu.

- Da je vse več vremenskih neprilik (neurja), ki uničujejo gozdove. Zato učenci vedo, zakaj na šoli zbiramo star odpadni papir.

- Da so na svetu še vedno območja, kjer je težko pridelati hrano, zato veliko ljudi hrano išče tudi na odpadnih deponijah. V razredih so učenci pripravili koše za ločeno zbiranje odpadkov (biološki odpadki, plastika, papir, baterije).

Predlogi učencev:

- Da učenci, ki živijo v neposredni bližini šole, prihajajo v šolo peš (ne s kombijem ali s prevozi staršev).

- Da se varčuje z vodo, predvsem v poletnih mesecih (ne peremo avtomobilov, ne peremo dvorišč, da ne puščamo po nepotrebnem odprtih pip…)

- Da se sanitarna voda ogreva z obnovljivimi viri energije (sončni, vetrni kolektorji).

- Da mestne tovarne svoje odplake in sanitarne vode očistijo v lokalnih čistilnih napravah.

- Da učenci v šoli pri malici in kosilu pustijo čim manj hrane (bioloških odpadkov).

- Da se večkrat na leto organizira čistilna akcija za lokalna okolja.

- Da na šolah potekajo zbiralne akcije (baterije, zamaški, papir, bela tehnika).

Primer, ki je bil zelo zanimiv za učence, saj so bila postavljena vprašanja in nadaljnji pogovor ob koncu prebrane zgodbe zelo čustveno obarvan:

Zgodba o dečku Nangiri iz Kenije pripoveduje o plemenu Turkana. V tem plemenu ne praznujejo rojstnih dni tako kot pri nas. Prav tako ljudje tega plemena ne prejemajo rojstnih potrdil, tako da ni uradnih potrdil o datumu rojstva.

12 – letni deček živi z očetom, sestro in babico v severnem delu Kenije. Mama mu je umrla. Družina je pastirska, živali so nadvse pomembne za njihovo preživetje. Za Turkance je značilno, da imajo kamele in koze. Pokrajina Kenije je suha in prašna, trave primanjkuje. Družina se preživlja z dvema kozama, ki družini pomenita vse. Dečkova naloga je, da skrbi zanju. Od doma odhaja ob sedmih zjutraj, da poišče krmo. Skrb za krmo je težko delo zaradi sonca, peska in vročine. V družini so imeli več koz, vendar so zaradi suše poginile. Tudi 1 km oddaljena reka je popolnoma presahnila. Dečkov oče, ki je vodja skupnosti in zelo veliko ve, ne zna razložiti zakaj se je vreme v zadnjem desetletju tako spremenilo. Oče pomaga revnim ljudem tudi pri razdeljevanju hrane, tako da dobijo vsaj malo koruzne moke in olja za kuho. Pleme že dolgo časa živi na takšen način, vendar so se zaradi izrazitih vremenskih sprememb morali ljudje preseliti v mesto in si poiskati delo. Deček ne hodi v šolo, kot tudi večina njegovih prijateljev ni nikoli hodilo v šolo. Preveč je zaposlen z iskanjem krme za živali. V prihodnosti pa si želi le to, da se bodo našle drugačne poti pridobivanja vode in da se bo način življenja plemena lahko nadaljeval.