V šestem razredu podrobneje spoznavamo rastlinske organe – kamor sodi tudi seme. O učni temi smo se učili eksperimentalno preko pravega semena, vzgojili smo mlado rastlino in ugotavljali pogoje v katerih rastlina vzklije. Mlade rastline smo nato posadili v šolski vrt.
Učenci v 6. razredu pri urah naravoslovja podrobno spoznavajo rastline in
njihove organe – seme, korenine, steblo, list in cvet. Z učenci smo se
odločili, da bomo temo raziskali eksperimentalno in izkustveno. Učenci so
prejeli navodilo, da doma posadijo semena fižola v različnih pogojih.
Naš prvi učni cilj je bil, da ugotovimo, kaj vse vpliva na kalitev
fižola. Vsak učenec je posadil 6 semen v kozarčke za vlaganje v različne
pogoje. Po 2 semena sta bila namenjena za kalitev na okenski polici, druga 2 za
kalitev v temnem prostoru (mi smo določili kar omaro), ostala 2 pa smo
pripravili na kalitev v hladilniku. V vsaki dvojici smo po eno seme pustili
položeno na suhi bombažni vati, drugo seme pa na mokri vati.
Učenci so čez 10 dni prinesli svoje kozarčke s semeni v šolo, kjer smo
pregledali naš prvi učni cilj in ugotovili, da na kalitev fižola vplivajo kisik
(zrak), voda in primerna temperatura, saj so vzklili samo semena fižolov v
omenjenih pogojih.
Učenci so morali vsak dan pisati opažanja, kaj se dogaja s posameznimi
semeni. Na podlagi njihovih opažanj, smo ugotovili, da je seme zgrajeno iz
kalčka in semenske lupine, kar smo si ogledali še na primeru namočenega semena,
ki smo mu s pinceto odstranili semensko lupino in ga previdno razpolovili na
dve polovici. Nato smo poiskali kalček in ga s pinceto previdno vzeli ven ter
položili na bel papir. V kalčku smo našlo zasnove za korenino, steblo in list
in ugotovila, da ima kalček dva klična lista – to sta lista, ki vsebujeta
hrano.
Seme fižola in posebej kalček smo nato skicirali v zvezek in mu označili
njegove dele.
Nato smo pričeli s pogovorom, zakaj seme potrebuje semensko lupino. Na
podlagi našega eksperimenta smo ugotovili, da semenska lupina seme varuje pred
poškodbami, izgubo vode, mrazom in drugimi neugodnimi razmerami.
Na naših mladih rastlinah smo ugotovili, da manjkata klična lista oziroma
sta posušena. Prišli smo do sklepa, da ko kaleča rastlina izčrpa zalogo hrane v
semenu, razvije prve zelene liste in začne v njih izdelovati hrano, klična
lista pa se nato posušita in odpadeta.
Zanimalo nas je še, kaj se najprej razvije iz semena. Ker so nam semena z
drugačno hitrostjo vzklila, smo si lahko pozorno ogledali, da se je pri vseh
najprej razvila iz zasnove koreničica, nato steblo in nazadnje listi.
Ponovno smo z učenci oblikovali zapis in naša snov o semenu je bila
predelana.
Nekaterim učencem je bilo odveč domov ponovno nositi semena in mlade
rastline, zato smo prišli na idejo, da bi v naš šolski vrtiček posadili fižol,
saj nam je ta že vzklil. Učenci so prostovoljno od doma prinesli še različna
semena in v šoli ustvari svoj vrtiček. Že je bilo govora o tem, da bomo iz
mlade rastline dobili plod.
Veseli nas, da smo lahko pri uri
uporabili praktični material, ki nam je služil kot učno gradivo, hkrati pa smo
se še bolj povezali s šolskim okolišem in vrtičkom. Vsak šestošolec je tako v
šolski vrtiček prispeval po seme, ki bo obrodilo plodove. S tem nismo naredili
dobro samo za svoje znanje, pač pa tudi za naše okolje. 😊