V skupini otrok (3-5 let) smo v okviru projekta izvajali različne zanimive dejavnosti, ki segajo k istemu cilju: ozaveščanje otrok o odgovornem ravnanju s hrano in razvijanje spoštljivega odnosa. Otroci so pridobili veliko pozitivnih izkušenj in nedvomno zmanjšali količino zavržene hrane.
Z otroki smo se odločili za izziv zmanjšanja
količine zavržene hrane. Razlog za odločitev do sodelovanja tiči v ugotovitvah
prepogostega zavračanja določenih ponudb na krožniku. Otrokom smo želeli
privzgojiti spoštljiv odnos ter odgovornost ravnanja s hrano, na način, da so
si jo vsakodnevno sami postregli toliko, kolikor so domnevali, da bodo lahko
pojedli. Sklepamo, da se je posledično pojedlo več hrane in ostalo manj
zavrženih ostankov. To smo dokazovali v obliki tabele, ki je prikazovala
enake posode in katero smo vsakodnevno dopolnjevali z označevanjem količine
zavržene hrane (od zajtrka in kosila) ter z ustreznim čustvenim simbolom (vesel-zelen,
manj vesel-oranžen, žalosten-rdeč).
Še isti dan, ko smo načeli temo, smo poskrbeli za
oživitev kuhinjskega kotička – opazili smo namreč, da se igrajo vedno isti
otroci. Ko smo ga opremili z napisom restavracija »Pri kuharju«, katero ime smo
izbrali skupaj, se jih je večina odločila za igro v kotičku. Izvajali smo igro
vlog, pri čemer so nekateri otroci igrali vlogo gosta, drugi so bili kuharji in
natakarji. Presenetljivo, so se vključili tudi fantje, ki prej nikoli niso
sodelovali v kuhinjskem kotičku.
Za začetek izvedbe smo z otroki preučili gradivo
izhajajočega iz projekta, in sicer slikanico o Janu in njegovi mami, ki
poslušalce nagovarja, da določene ostanke hrane lahko ponovno uporabimo pri
naslednjem obroku ter razkriva še več ukrepov za zmanjšanje količine
zavržene hrane. Dele gradiva, za katere smo strokovni tim ocenili, da je bil
prezahteven za razumevanje otrok, smo izpustili.
Otrokom je bila predstavljena prehranska
piramida. Glede na velikost posameznega okvirčka smo ugotovili, katero hrano
moramo zaužiti največ in katero najmanj. Ugotavljali smo vzroke, zakaj je temu
tako, kaj določena hrana doprinese telesu, katera živila so dobra za rast
mišic, katera nam dajejo energijo, katera so koristna za zdravje itn. Vsak
okvirček smo analizirali posebej. Ob tem je vredno omeniti, da moramo biti
otrokom že ob samem predstavljanju piramide in namena dejavnosti zanimivi,
kajti pri nekaterih je bilo opaziti nezainteresiranost do spoznavanja teme. Za
spodbudo otrokom smo pomoč poiskali pri starših, da so se tudi v družinskem
krogu pogovarjali in osveščali o aktualni tematiki. Dobili so nalogo, da morajo
doma s starši iz revij izrezati hrano, ki jo imajo radi. Otroci so tako dobili
kar precej motivacije. Oblikovali smo skupinsko piramido in jo opremili z
izrezki. Ta je bila izobešena na oglasno desko pred igralnico.
Tekom izvedbe projekta je bila ena izmed
dejavnosti, da so otroci obrisali, izrezali in opremili svoj krožnik z obrokom,
ki je moral vsebovati sestavine iz vsaj štirih okvirčkov prehranske piramide
(torej so nalepili npr. iz revije izrezan krompir, zrezek, papriko in
sladoled). To jim je predstavljalo kompleksnejši izziv, zaradi česa se je bilo
potrebno individualno posvetiti posameznemu otroku.
Občasno smo tudi namesto jutranjega kroga
postavili na preprogo telovadne obroče različnih barv, katere so predstavljale
posamezen okvirček iz prehranske piramide (žita, sadje in zelenjava, meso in
ostale beljakovine ter maščobe in sladkorji). V tem primeru smo uporabili
igrače iz kuhinjskega kotička, da so jih sortirali. Ta didaktična igra jim je
bila zelo zanimiva.
Ob zaključku projekta pa smo si privoščili malo
razvajanja s strani kuhinjskega kadra. Ugodili so našim željam, da so
pripravili prigrizke, ki so vsebovali specifičen okus (jabolka posuta s
cimetom; pokapano bučno olje po kockah sira; namakanje kruha v mešanico kisa in
olja; poskušanje namaza iz skute in rdeče paprike; okušanje kislosti limonade).
Otroke smo motivirali na način, da se naj s stoli pripravijo na piknik v obliki
kroga. Na sredino smo postavili okroglo mizo ter postopoma na njo polagali
določeno hrano. Vsak otrok je ponudbo poskusil, tudi tisti najmanj
"zagreti", in odkrival sestavine. Ugotovili smo, da če nam je pomakan
kruh v kisu in olju všeč, bomo naslednjič poskusili tudi začinjeno solato.
Priložnost bomo dali tudi kompotu, ki včasih vsebuje cimet. Prav tako
je našemu telesu postala dobra prijateljica paprika.
Projekt Hrana ni za tjavendan otrokom ponuja
veliko privlačnih vsebin, katere lahko vzgojni kader načrtujemo celo šolsko
leto. S preizkušenimi aktivnostmi lahko potrdimo, da smo izboljšali odnos do
hrane, s katero v skupini ravnamo vestno in skrbno.