Ustanova: Vrtec Ledina

Projekt, v katerega smo vstopili spontano, se je začel z nedolžnimi vprašanji otrok ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. Kaj jemo? Kako kruh pride v trgovino? Iz česa je narejen? Kruh je osnovna sestavina človeške prehrane, a v otroških glavicah odpira toliko vprašanj. Zagrabila sem priložnost in namesto odgovorov otrokom ponudila aktivno raziskovanje, ki jih je vodilo do novih spoznanj.

1.    KAKO SE JE ZAČELO?

V našem vrtcu imamo vsako leto tradicionalni slovenski zajtrk. Z otroki smo se o tej temi pogovarjali in kar na enkrat so mi začeli postavljati mnogo vprašanj: »Kaj jemo? Iz česa je narejeno? Od kod pride hrana?« Mleko in mlečne izdelke so otroci poznali, o čebelah in medu so tudi že veliko vedeli. Zataknilo pa se je pri kruhu. »Kruh se lahko samo kupi, mi ga ne moremo narediti.« Ob tej izjavi se je v moji glavi prižgal alarm. Sama namreč prihajam s podeželja in moji starši so me, kako pripraviti kruh, učili že kot majhno deklico. Otrokom sem morala predati znanje, ki ga imam. Čutila sem potrebo, da ga delim z njimi. Zataknilo se je pri načinu prenosa znanja. Če jim bom samo pokazala, kako zamesiti kruh, iz tega ne bo nič. Torej jim moram nujno ponuditi akcijo, aktivnost– raziskovanje, to, da sami pridejo do novih spoznanj.

2.    KAKO SMO RAZISKOVALI?

Dejavnosti sem načrtovala tako, da so naše raziskovanje pretežno usmerjali otroci. Vsako odkritje je vodilo v novo vprašanje. Začeli smo raziskovati, prišli smo do odgovorov, ki so v nas vzbudili nova vprašanja in posledično nova raziskovanja. Tako s to skupino otrok raziskujemo še danes. Uporabljamo različne metode dela (opazovanje, pogovor, prikazovanje, pripovedovanje, spodbujanje lastne aktivnosti, igre …) in se poslužujemo različnih oblik dela (v paru, individualno, skupno in skupinsko).

2.1.    Kaj smo ugotovili in kako?

Začeli smo z vprašanjem, kaj sploh je kruh in kako pomemben je za ljudi. Izdelali smo prehransko piramido in raziskovali hrano, ki jo ljudje uživamo in pridelujemo. Nato smo se osredotočili zgolj na kruh.

Obiskali smo trgovino, kjer so nam trgovke povedale, da kruh pečejo peki. Odšli smo v pekarno. Čisto malo – skozi okno z zunanje strani – smo lahko pokukali v notranjost. Videli smo ljudi z belimi predpasniki in s čepicami na glavi, ki so mesili testo. Iz česa je kruh, smo vprašali prodajalko v pekarni? Izvedeli smo sestavine.

Potrebovali smo moko. Katero moko? Moke je več vrst. Začeli smo raziskovati vrste moke – opazovali barve, jih tipali, vonjali. Iz česa, in kako dobimo moko? Otroci so v raziskovanje vključili tudi starše. Dobili smo odgovore – moko dobimo iz žita. Prišli smo do novega vprašanja: »Kaj je žito?« Sledilo je novo raziskovanje. Poznamo veliko vrst žita, iz katerih pridobivamo moko – ajda, rž, koruza, pšenica, proso …  Omejili pa smo se le na dve vrsti. Bela moka, ki je otrokom najbolj poznana, se pridobiva iz pšenice. V vrtec sem prinesla zrna pšenice, ki smo ga položili v papirnate brisačke v stekleni kozarček, in nato opazovali kalitve. Vzporedno smo posadili tudi seme koruze. Opazovali smo podobnosti in razlike. Nato smo semena pšenice posejali v zemljo. Razmišljali smo in raziskovali, kaj rastlina potrebuje za rast. Tako smo rastlini za rast pripravili različne pogoje:

1. seme v zemlji dobiva sončno svetlobo, a ne dobiva vode,

2. seme v zemlji ne dobiva sončne svetlobe a dobiva vodo in

3. seme v zemlji dobiva vodo in sončno svetlobo.

Otroci so predvidevali, da seme, ki nima svetlobe, ne bo rastlo. Rast pšenice smo opazovali približno en mesec. Rezultati so predvidevanje otrok ovrgli – rastlina je rastla, le ozelenela ni. Ob tem smo spoznali, kaj rastlina potrebuje za življenje in da je voda izredno pomembna za vsa živa bitja. Raziskovali smo tudi dež – vodo, ki pada z neba. Kam gre? Posledično smo se seznanili s procesom kroženja vode v naravi.

Otroci so raziskovali različna semena (oves, riž, bučna semena, sončnična semena, koruza, pšenica itn.). Iz vsakega semena namreč ne zraste pšenica. S semeni so se igrali, jih presipali in tako razvijali fino motoriko. Poleg tega smo iz semen ustvarjali tudi likovne izdelke.

Skupaj z otroki smo zmleli pšenična in koruzna zrna ter dobili pšenično in koruzno moko. Kaj se z moko zgodi, ko jo zmešamo z vodo? S poskusom smo ugotovili, da pšenična moka z vodo postane lepljiva, koruzna moka pa se spremeni v tekočo mešanico, ki se je ne da gnesti.

Ko sem že mislila, da smo s projektom končali, se je ob temi »Iz babičine skrinje« prikradlo novo vprašanje: »Kako so gospodinje včasih pekle kruh?« In smo pobrskali po spletu, po knjigah in prišli do odgovorov. Peka kruha v krušni peči. Srečali smo se tudi s starimi izrazi – pehar, lopar, pometalka, mentrga, burkle. Izvedeli smo, da včasih kvasa niso poznali! Kaj sploh je kvas in zakaj ga pri peki kruha potrebujemo? Kot vidite, se do danes naše raziskovanje ni ustavilo.

Če boste dovolj radovedni, se lahko zgodi, da vam naše nadaljnje delo predstavim na kakšnem drugem srečanju.

3.    NAŠA SPOZNANJA

Otroci so spoznali:

·         kaj potrebuje rastlina za življenje,

·         za en hlebec kruha morajo sodelovati ljudje različnih poklicev: kmet, mlinar, pek in prodajalec,

·         branje recepta,

·         poimenovanje in uporabo različnih strojev za pripravo in obdelovanje zemlje,

·         moke različnih vrst,

·         kombajn požanje pšenico, mlinski kamni zmeljejo zrnje v moko,

·         življenje nekoč in danes,

·         pomene novih besed,

·         da moramo spoštovati hrano in je ne metati stran, kdor raziskuje, bo prišel do novih spoznanj.

Vzgojiteljev pogled:

Tematika, ki smo jo raziskovali, je izhajala iz zanimanja otrok. Govorili smo o kruhu, o vsakdanji, običajni stvari, ki je bila otrokom blizu. Temeljili smo na konkretnih izkušnjah, kar največ šteje, je interes otrok, saj projekt traja že tretje leto. Otroci, aktivni raziskovalci, potrebujejo le vzgojitelja, ki se ne boji novih izzivov in je otrokom opora in smerokaz. Prisluhniti otrokom je zahtevno, pa vendar lahko rečem, da tudi izjemno nagrajeno delo, saj so otroci doživeli veliko izzivov in mnogo zadovoljstva ter pridobili nova znanja in izkušnje z vseh področij kurikula.

4.    ZAKLJUČEK

Najlažje je iti v trgovino in kupiti, kar potrebujemo, čeprav gre za osnovno živilo. Ali s tem otroke kaj naučimo? Jim damo zadovoljstvo? Ali jim podajamo le informacijo o tem, da za vse potrebujejo denar. Kaj lahko naredijo sami? Jim vzgajamo delovne navade? Veliko vprašanj si zastavljam vsakodnevno in vse večkrat si želim, da spodbudim notranjo motivacijo, ki je v naših malčkih.

Menim, da je današnjim generacijam otrok vedno preveč podatkov prinesenih na dlani in premalokrat jih zmoremo odrasli, tako vzgojitelji kot tudi starši, spodbuditi in jim omogočiti okolje, v katerem sami odkrivajo odgovore na svoja vprašanja. Z aktivnim učenjem otroci znatno bolje pomnijo, so uspešnejši, posledično tudi bolj vedoželjni. Naj bodo otroci aktivni raziskovalci sveta in ne pasivni prejemniki informacij. Le na takšen način bodo znali spoštovati delo drugih in zmogli skrbeti za svoje zdravo življenje.

5.    LITERATURA

    1. Katalinič, D., 1992. Od semena do rastline. Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana.

    2. Kurikulum za vrtce. 1999. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

    3. Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek M. idr. 2001. Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

    4. Trošt, N., 2012. Gradivo za delavnico Ljudsko izročilo: Od zrna do pogače. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje       /odrasli/Gradiva_ESS/CVZU/LU_Jesenice/CVZU_37LUJ_Gradivo.pdf (oktober 2018).

    5. Lapajne Dekleva, T., 2016. Od kod si kruhek. Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju