Ustanova: Zasebni vrtec Kobacaj

S projektom oživitve vrtčevskega vrtička so se otroci seznanili s pomenom samooskrbe za zdravje, naravo in okolje. Spoznavali so osnove vrtnarjenja in aktivno sodelovali v vseh fazah projekta. Seznanili so se tudi s slovenskimi avtohtonimi sortami vrtnin in pomenom ohranjanja naše naravne in kulturne dediščine. Na podlagi sožitja s tradicijo so pridobivali nove izkušnje in znanja, ki jih bodo lahko prenašali na naslednje rodove.

1.    UVOD

Zasebni vrtec Kobacaj je že nekaj let aktiven v okviru Ekošole in njenih projektov, lansko pomlad pa se je odzval tudi povabilu podjetja Spar in sodeloval v projektu ohranjanja avtohtonih slovenskih sort Spar Kot nekoč. Ekošolskemu projektu Semena in vrtovi – šolska VRTilnica smo tako pridružili projekt Spar Kot nekoč, saj se zdi povezovanje in preplet različnih projektov sorodne tematike pomembna obogatitev in eden izmed vidikov nenehnega nadgrajevanja okoljskega delovanja. Osnovne usmeritve in cilji obeh projektov imajo veliko skupnega - stremijo k trajnostnemu razvoju in delovanju lokalnega okolja, k spodbujanju zavedanja o pomenu lokalne samooskrbe ter k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Pri odločitvi za izvedbo projektov nas je vodila želja otrokom privzgajati pozitivni odnos do narave, okolja, rastlin, živih bitij, jim približati čudoviti svet narave, ki nas obdaja, obenem pa spodbujati »radovednost, ker je to pozitivna lastnost za ustvarjalnost oz. akcijski odnos do okolja, v katerem živi otrok.« (Katalinič, 2007, str. 7) Zato sta na vrtčevskem vrtičku oba projekta lahko združeno plodno zaživela.

Za uspešno udejanjanje in izvedbo projektov so poskrbeli prav vsi oddelki vrtca, od najmlajših do najstarejših. Oživitve vrtčevskega vrtička smo se z navdušenjem lotili tudi z otroki druge starostne skupine iz oddelka Zvezdice. Otroci so spoznavali osnove vrtnarjenja, različne vrste zelenjave, med drugim tudi povsem avtohtone slovenske sorte, obenem pa so se seznanjali še s pomenom prehranske samooskrbe. Aktivno so sodelovali pri procesu priprave vrtne gredice, sejanja, vzgajanja sadik, sajenja, spremljanja rasti vrtnin. Skrbeli so za vrtiček in vrtnine ter spoznavali pogoje za njihovo uspešno rast, opazovali zorenje plodov in nenazadnje kot skrbni in ponosni vrtičkarji plodove nabirali in jih okušali.

Izvedba projektov je potekala v različnih fazah in se je kot kontinuiran proces odvijala od začetka pomladi, skozi vse poletje, tja do zgodnje jeseni, ko smo pobrali še zadnje pridelke in pripravili zemljo na zimski počitek. Ker je vrtiček na vrtčevskem igrišču, sta skrb in delo na vrtičku potekala v tesni povezanosti z gibanjem in igro. Tako so bili samodejno izpolnjeni vsi potrebni pogoji za udejanjanje, spodbujanje in krepitev zdravega življenjskega sloga.

2.    CILJI IN METODE

Globalni cilji projekta:

·       doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti in stalnem spreminjanju,

·        razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave,

·        spoznavanje zdravega načina življenja.

Operativni cilji so bili, da otrok odkriva, spoznava, opazuje, primerja, skrbi in neguje vrtnine, da se seznani s pomenom samooskrbe za zdravo življenje in okolje, da pridobiva spoštljiv in naklonjen odnos do narave, da spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja, da spozna avtohtone sorte zelenjave in skrbi za ohranjanje naravne dediščine.

Pri izvajanju projekta so bile uporabljene metode razlage, pogovora, poslušanja, opazovanja, opisovanja, raziskovanja, načrtovanja, praktičnega dela – lastne aktivnosti, poimenovanja, predvidevanja, demonstracije in čutnega zaznavanja, okušanja.

3.    DISKUSIJA

V začetni fazi projekta smo med vse oddelke vrtca, tj. osem oddelkov prve in druge starostne skupine otrok, razdelili semena posameznih vrtnin. Na štirih gredicah so otroci (za vsako gredico so skrbeli otroci dveh oddelkov) posejali/posadili različne vrste zelenjave in za njih skrbeli. Otroci iz skupine Zvezdice smo skupaj s sosednjim oddelkom za svojo vrtno gredico izbrali semena bučk, peteršilja, zelene solate in paradižnika. Med izbranimi semeni so bila tudi semena avtohtonih slovenskih sort, in sicer solata leda in paradižnik val.

Otrokom smo predstavili pomen in prednosti avtohtonih domačih sort. Spoznali so, da gre za sorte, ki so nastale iz avtohtonega izvornega semena in se jih prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji. Da so torej našega porekla, značilne za naše okolje, prilagojene našim rastnim razmeram in so plod znanja o gojenju rastlin naših prednikov. Zato je varovanje in ohranjanje tradicije pomembno za našo prehransko neodvisnost in samooskrbo, za naš boljši jutri.

     

Slika 1: Zalivanje vrtička

Otroci so semena opazovali, otipali in med seboj primerjali. Opisali so jih kot trda, okrogla, majhna. Na vprašanje, kaj potrebujejo semena za rast, so hitro našli ustrezen odgovor: zemljo, sonce (svetlobo), vodo. Svoje znanje so nadgradili s spoznanjem, da za uspešnejšo rast rastline potrebujejo tudi gnojilo. Skupno smo ugotovili, da za vrtnarjenje potrebujemo ustrezne pripomočke (lopatke, grabljice, zalivalke). Polni zagona in pričakovanja so se otroci lotili dela. Na gredici so z lopatkami najprej prekopali zemljo. Ko so zemljo dobro zrahljali, so jo poravnali z grabljicami in naredili drobne jamice, pri čemer smo upoštevali sadilno razdaljo. Otroci so posejali semena in zagrebli jamice. Zasejana semena posameznih sort zelenjave so ustrezno označili. Vrt so pognojili in ga na koncu dobro zalili.

Odločili smo se, da semena posejemo tudi v lončke in jih postavimo na okensko polico v igralnici, da torej vzgojimo sadike. Zasejana semena v lončkih smo označili in otroci so za njih skrbeli – zalivali, opazovali spremembe, njihovo rast. Primerjali so rast sadik v lončkih in ugotavljali podobnosti in razlike med sadikami. Ugotovili so, da so razlike v rasti sadik v lončkih glede na vrsto zelenjave (solata je hitreje vzklila kot paradižnik), primerjali so sadike med seboj in ugotavljali razlike (oblika listov), obenem so ugotovili tudi, da je seme iste sorte v lončkih hitreje vzklilo kot na vrtičku. Skupaj smo iskali vzroke za te razlike in spoznavali dejavnike, ki vplivajo na boljšo, hitrejšo rast. Otroci so ugotovili, da je rast hitrejša in so sadike večje, če je v lončku manj semen, torej če ima seme več zemlje in prostora. Spoznali so, da rastline za uspešno rast potrebujejo ne le dovolj zemlje, svetlobe in vode, ampak tudi toploto. Iz tega so sklepali, da semena na vrtičku počasneje kalijo, ker zunaj še ni dovolj toplo. Zato smo počakali, da se je otoplilo. In šele nato so otroci nekaj sadik vrtnin presadili na prosto. Zaključili so, da je za uspešno vrtnarjenje pomemben tudi primeren letni čas. Otroci so posamezne faze v rasti vrtnin poustvarjali z risanjem.

     

Slika 2: Priprava sejanja v lončkih

Za vrtiček so otroci nenehno skrbeli. Vestno so ga zalivali, opazovali rast in se veselili prvih pridelkov. Ugotovili so, da so najprej vzklila semena solate, da so najdlje na soncu zoreli paradižniki, najbolj in najdlje pa so obrodile bučke, ki so jih nabirali do konca septembra. Kadarkoli so bili na igrišču, so vedno samoiniciativno pokukali na vrtiček in opazovali spremembe, ki so se dogodile od njihovega zadnjega obiska. Tako so opazili tudi rast rastlin, ki so se razlikovale od tistih, ki so jih sami zasejali oziroma zasadili in tako so spoznali plevel. Skrbno so se lotili odstranjevanja plevela in nenehno pazili, da ne bi ponovno zrastel. Opazili so deževnika, katerega so se v nasprotju s plevelom razveselili – večina jih je že vedela, da so deževniki koristne živali za vrt, saj rahljajo zemljo.

 

Prve pridelke smo z otroki nabirali že v mesecu juniju, zadnje pa v septembru. Pripravili smo si slastno zeleno solato, panirane bučke, okusno bučkino juho, se posladkali s paradižnikom, s peteršiljem pa začinili in obogatili marsikatero jed.

      

Slika 3: Nabiranje solate

Na ta način so se otroci srečevali z zdravim načinom prehranjevanja in pomenom samooskrbe za njihovo zdravje in okolje. Ugotovili so, da je hrana, ki so jo sami pridelali in zaužili boljšega okusa. Nedvomno tudi zaradi neposredne izkušnje, da so lahko okušali sadove svojega dela, na kar so bili upravičeno ponosni.

4.    ZAKLJUČEK

Z uspešno izvedenim projektom se je izkazalo, da je pri vzgajanju okoljske naravnanosti in ekološke ozaveščenosti otrok ključnega pomena, da se otrokom omogoči neposreden stik z naravo in spodbuja njihovo aktivno udeležbo pri izvajanju dejavnosti.

Skozi projekt so se otroci seznanili z osnovami vrtnarjenja, z naravnim razvojnim ciklom vrtnin, z dejavniki, ki omogočajo in vplivajo na rast vrtnin, s pomenom samooskrbe za zdravje in okolje. Spoznali so, da so z naravo medsebojno povezani in soodvisni, da lahko s svojimi dejanji vplivajo na okolje in s primernim ravnanjem prispevajo svoj delež k ohranjanju zdravja, narave in okolja. Z aktivnim sodelovanjem v projektu od začetka do konca so si otroci nabirali vrsto pozitivnih izkušenj in nadgrajevali svoje znanje.

Spoznali so, da z vzgajanjem avtohtonih sort pripomorejo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Seznanjali so se z vrednostjo negovanja tradicije in prenašanja osvojenega znanja na naslednje rodove. S spoštovanjem tradicije in spodbujanjem njenega sožitja z znanjem in izkušnjami sedanjosti je možno z upanjem zreti v boljšo prihodnost.

5.    VIRI IN LITERATURA

    1. Bahovec, e. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

    2. Internetni vir: https://www.spar.si/sl_SI/aktualno/spar-kot-nekoc.html.

    3. Katalinič, D. (1992). Od semena do rastline. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.

    4. Katalinič, D. (2010). Prvi naravoslovni koraki. Odranci: Mizarstvo Antolin.

    5. Katalinič, D., Tratnjek, l., Anželj, B.,(2007). Sejemo, sadimo in raziskujemo že v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.