Ustanova: Vrtec Slovenske Konjice

Vzgoja o pravilni prehrani ljudi je ena izmed glavnih sredstev za doseganje zdravja. V prispevku zato predstavimo, kako v vrtcu skozi raznovrstne dejavnosti ob igri in aktivnem učenju spodbujamo zdravo prehranjevanje predšolskih otrok. Vključijo se lokalni pridelovalci zdrave prehrane. Otroci spoznavajo lokalno pridelano hrano, ki jo v sodelovanju z odraslim pripravijo kot obrok (zelenjavna juha, sadni napitek, mešana solata, jabolčni zavitek, skutin namaz s kalčki, zeliščni čaj, polnozrnati kruh idr.) Opaženo je, da so zaposlitve iz resničnega življenja za otroke izredno zaželene, pri tem so notranje motivirani in jih je skupaj s pozitivno interakcijo odraslega smiselno v veliki meri vnašati v delo s predšolskimi otroki. Vsebine se vpletajo tako v spontane kot načrtovane dejavnosti, v različna področja (otrokovo celostno dojemanje sveta) ob spodbudnem okolju in vlogi odraslega s primernim govorom in motivacijo. Pri seznanjanju otrok z raznovrstno zdravo prehrano uporabljamo tudi didaktični material: sestavljanke, spomin, dopolnjevanke, igre s kocko ter lutko Zdravko, prav nanjo so otroci še posebej ponosni. To se v večini izdela skupaj z otroki, kar jih dodatno motivira k igri z njimi. Učinki njihove uporabe se pri otrocih kažejo v poznavanju prehrambne piramide, raznovrstnega sadja in zelenjave, kje kaj raste ipd. Po izvedenem so zaznane pozitivne spremembe v prehranjevanju otrok, zlasti v uživanju raznovrstne zelenjave, zdravih namazov in polnozrnatega kruha. Prizadevanja so doprinesla tudi k znatnemu zmanjšanju količine dnevno zavržene hrane. Podaja se mnenje, da je bil zastavljen namen,  prispevati k razvijanju ustreznega odnosa do hrane in prehranjevanja otrok, vključno s primernim izbiranjem in načinom prehranjevanja, v celoti dosežen.

1.    Uvod

V vrtcu si prizadevamo za zagotavljanje optimalnega razvoja vsakega otroka. K temu pa vsekakor spada tudi spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad otrok in zdrava prehrana, ki jo nudimo. Učinki zdravih prehranjevalnih navad pa se manifestirajo tekom celega življenja, saj vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja (Hus in Lepičnik Vodopivec, 2007). Tudi Pokorn (2003) trdi, da je vzgoja o pravilni prehrani ljudi ena od glavnih sredstev za doseganje dobrega zdravja.

Strokovna izhodišča za zdravo prehranjevanje v vrtcih najdemo v dokumentih Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej) (Adamič et. al., 2005) in Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Gregorič et al., 2010).

Z načrtovanimi aktivnostmi želimo prispevati k spodbujanju razvoja zdravih prehranjevalnih navad, spretnosti, socialnih izkušenj in znanj o zdravem prehranjevanju. Zaznali smo, da otroci v skupini kažejo velik interes za pripravo hrane in kuhanje ter prav slednje vključili v načrtovane dejavnosti.

Ravno iz osebne pobude otrok izhaja moč aktivnega učenja. Skozi aktivno učenje (neposredne, takojšnje izkušnje ter izpeljava pomena iz njih skozi razmišljanje) namreč otroci konstruirajo znanje. Ob tem je pomembna tudi pozitivna interakcija med odraslim in otrokom, ki je nujen pogoj za aktivno učenje (Hohmann in P. Weikart, 2005).

Aktivno učenje in zagotavljanje možnosti za izražanje predšolskih otrok je navedeno tudi v Kurikulumu za vrtce (2004) kot eno izmed pomembnih načel. Z aktivnim učenjem otrok pridobiva temeljne izkušnje, ki zaznamujejo njegov kasnejši razvoj (Hus in Lepičnik Vodopivec, 2007).

Otrokova osnovna aktivnost je igra, zato smo vsebine spodbujanja zdravega prehranjevanja ponujali v igri in vsakodnevnih dejavnostih.

Ob igri otrok raziskuje sebe in svet okoli sebe in razvija svoje sposobnosti, spretnosti ter čutila. Potreba po igri in aktivnem učenju je notranje pogojena in omogoča otroku pridobivanje ključnih izkušenj (Hus in Lepičnik Vodopivec, 2007).

Poskrbeli smo tudi za bogato učno okolje na temo spodbujanja zdravih prehranjevalnih navad, ki smo ga ustvarjali skupaj z otroki. 

2.    Glavni del

V nadaljevanju bodo predstavljene aktivnosti za spodbujanje zdravega prehranjevanja v vrtcu, ki so bile izvedene s 4 in 5 let starimi otroki. Sodelovanje pri raznovrstnih zaposlitvah na temo zdrave prehrane je otrokom omogočalo aktivno učenje.

Otroci v skupini so že dalj časa izkazovali velik interes za sodelovanje pri pripravi obrokov, na začetku predvsem sadne malice. Sadje so lupili, čistili in ga samoiniciativno pričeli zlagati v vzorcih in pripravili estetske sadne krožnike. Kmalu so izrazili tudi željo, da bi si v vrtcu lahko kaj skupaj skuhali, npr. palačinke, ki jih imajo zelo radi.

Ob igri in delu so imeli otroci možnost občutiti, okušati, vonjati, poslušati in prijemati različne vrste živil. Odrasli sva jih pri tem spodbujali k opazovanju, opisovanju, razmisleku itd. Vsebine smo vpletali tako v spontane kot načrtovane dejavnosti, v različna področja (otrokovo celostno dojemanje sveta) ob spodbudnem okolju in vlogi odraslega s primernim govorom in motivacijo.

Naš namen je bil prispevati k razvijanju ustreznega odnosa do hrane in prehranjevanja otrok, vključno s primernim izbiranjem in načinom prehranjevanja.

Poleg tega pa smo zaznali, da veliko otrok v skupini ne mara določenih vrst zelenjave v prehrani. Skoraj polovica otrok ne poje ali delno poje ponujeno solato pri kosilu. Polnozrnati kruh je le tretjina otrok v skupini, ostali raje posegajo po belem kruhu ali tistem brez semen. Vsakodnevno smo v kuhinjo vračali precej velike količine zavržene hrane.

Zastavili smo si cilje:

·         -  otrok spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja;

·         -  otrok spoznava pomen zdrave prehrane za ohranjanje zdravja;

·         -  otrok spoznava osnovne postopke pri pripravi hrane;

·         -  otroka spodbujamo k uporabi vseh čutil pri pripravi hrane;

·         -  otrok razvija primeren odnos do hrane – vzame toliko, kot bo lahko pojedel (Kurikulum za vrtce, 2004).

Uporabljene so bile naslednje metode dela: razlage, prikazovanja, demonstracije, poskušanja, raziskovanja, opisovanja, eksperimentiranja, opazovanja, igre, pogovora, samostojnega ustvarjanja, lastne aktivnosti. Poudarek smo dali tudi na spoznavanje in upoštevanje varnostnih predpisov pri pripravi prehrane, spoznavanje terminologije, pripomočkov za kuhanje, upoštevanje zaporedja pri pripravi hrane, uporabi čim več čutil – multisenzorno zaznavanje, spodbujanje veselja in zabave pri kuhanju – pripravi hrane, doživljanje zadovoljstva in uspehov, delitev dela ter seveda spodbujanje zdravega prehranjevanja.

Pri izbiri konkretnih dejavnosti, torej kaj bomo skuhali oz. pripravili, smo v veliki meri prisluhnili otrokom. Vključevali smo različne vire, kot sta literatura in informacije iz otrokovega okolja. Otroci vsakodnevno sodelujejo pri pripravi sadne malice, delitvi zajtrka, kosila, pri čemer damo poudarek tudi na estetski postrežbi.

Vrtec je postavljen v naravno podeželsko okolje, kjer imamo mnoge lokalne pridelovalce zdrave prehrane, ki smo jih prav tako s pridom vključili v naše delo in ga tako tudi popestrili. Z vrtcem pa smo vključeni tudi v projekt Eko vrtec ter program Zdravje v vrtcu, kar nas je dodatno spodbudilo, da smo dali velik poudarek na zdrav način življenja, torej tudi prehranjevanje in skrb zase. Po najnovejših smernicah se spodbuja uživanje čim več svežega, lokalno pridelanega sadja in zelenjave, zato smo v okviru sodelovanja z okoljem v vrtec povabili kmetovalki iz okolice. Kmetovalka z ekološke kmetije je otrokom predstavila različne vrste sadja in zelenjave, ki ga na njihovi kmetiji pridelujejo na naraven, ekološki način.

Otroci so spoznavali sadje in zelenjavo z opazovanjem, vonjem, okušanjem, s tipanjem itd. Bili so presenečeni nad težo velike zeljne glave in jo dvigovali v zrak. Vijolična zelenjava v obliki krompirja jim je predstavljala izziv, ki je bil zaključen, ko smo jo prerezali na pol in ugotovili, da gre res za krompir, le da druge barve in vrste. S tipanjem so spoznavali različne oblike, površine sadja in zelenjave, razvijali besednjak za velikost in oblike ipd. Nato smo iz zelenjave skuhali zelenjavno juho in pripravili mešano solato, iz sadja pa sadni napitek in jabolčni zavitek.

    

     Slika 1: Kmetovalka iz okolja predstavi otrokom kalčke

Druga kmetovalka je otrokom predstavila različna zelišča, iz katerih smo si skuhali čaj, ga osladili z medom ter dodali limonin sok. Ob zgodbi o Dobri vili je otrokom predstavila tudi kalčke, ki jih do sedaj še niso poznali. Otroci so spoznali način pridelave in pozitivne učinke uživanja kalčkov za naše zdravje. Tudi sami smo si potem kalili svoje kalčke v igralnici. Otroci so bili navdušeni nad rastjo kalčkov, predvsem ko je kalilni kozarec postajal vse bolj poln. V opazovalni tabeli so beležili njihovo rast. Kalčke so nato jedli na solati in si z njimi pripravili zdrav skutin namaz.

Izvedli smo tudi srečanje z lokalnimi čebelarji, ki so otrokom predstavili način pridobivanja medu in pomembnost vključevanja medu v našo prehrano. Otroci so imeli možnost okusiti med neposredno iz satovja, kakršnega nam pridelajo čebele. V delo v oddelku smo vključili tudi našo organizatorko prehrane. Otrokom je preko lutke predstavila temo zdrave prehrane in jim pripravila didaktičen pripomoček Koledar zdravja. Otroci so ga zelo radi uporabljali ter ob tem obnovili in utrdili znanje s področja zdravega prehranjevanja in skrbi za zdravje nasploh. Tu so bili tudi dodatno motivirani k pomenu pitja vode za naše zdravje. V skupini je zadišalo tudi po sveže pečenem kruhu, ki smo ga skupaj zamesili, mu dodali raznovrstna semena in vsak si je oblikoval svoj hlebček.

Pri seznanjanju otrok z raznovrstno zdravo prehrano smo se uporabljali tudi didaktični material, ki smo ga v večini izdelali skupaj z otroki (igra spomin, dopolnjevanke, sestavljanke, igra kaj spada skupaj, vstavljanke, igre s kocko, naravoslovna škatla itd.). Otroci so s tem še raje posegali po njih in si z njihovo uporabo pridobili mnoga znanja, kot so: poznavanje prehrambne piramide, poimenovanja raznovrstnega sadja in zelenjave, kje kaj raste ipd.   

Slika 2: Didaktične igre za spodbujanje zdravega prehranjevanja

Skozi vse dejavnosti pa nas je spremljala lutka Zdravka, ki ima na oblekici prehrambno piramido. Z njo smo preko igre uvajali temo, seznanjali otroke s prehrambno piramido, otroci so jo vključevali v socialne igre itd.

Slika 3: Lutka Zdravka

Z željo, da bi zmanjšali delež zavržene hrane, smo se lotili tudi merjenja količine zavržene hrane. Otroci so nadevali zavrženo hrano v merilni vrč, skupaj smo odčitali količino, ki so jo nato vsakodnevno označili v opazovalni tabeli. Pogovarjali smo se o pravilnem odnosu do hrane, spoznavali, da marsikje po svetu ljudje nimajo dovolj hrane niti za preživetje. Naše spodbude so bile usmerjene k temu, da si otroci vzamejo toliko hrane, kot jo bodo lahko pojedli. Ob zaključku izvajanja dejavnosti na temo zdrave prehrane smo izvedli še kviz, ob katerem so otroci imeli možnost svoje znanje obnoviti in utrditi.

 

Razdelili smo jih v dve skupini, ki sta odgovarjali na zastavljena vprašanja s področja zdrave prehrane. Opaziti je bilo precej tekmovalnosti in vodenje kompetentnejših otrok. Na podlagi podanih odgovorov smo dobili tudi uvid, kaj so si otroci konkretno zapomnili o obravnavani temi.

 

Slika 4: Kviz – zdrava prehrana

 

3.    Zaključek

Pri izvedbi dejavnosti smo dali glavni poudarek na sam proces, kjer so otroci imeli možnost izražanja različnih pogledov na situacije, bogato diskutirali, vključevali različne vire, predvsem pa doživljali veselje in zabavo. To so počeli z veseljem in so bili notranje motivirani, mi pa smo to situacijo vsekakor maksimalno izkoristili za spodbujanje učenja pri predšolskem otroku.

Ob koncu izvedenih zaposlitev smo z otroki izvajali evalvacije (preko igre – npr. kviz Zdrava prehrana), pri čemer so otroci predstavili pridobljeno znanje drugim otrokom, ga s tem utrdili in obnovili. Pri tem sem opazila, da je ta način deloval tudi motivacijsko za ostale otroke, ki so za tem kazali večji interes za sodelovanje. Pri otrocih opažam tudi večjo spretnost pri uporabi noža (desertnega) in ostalega pribora ter posledično tudi pri drži pisala.

Opažene so pozitivne spremembe v prehranjevanju otrok, zlasti v uživanju raznovrstne zelenjave in zdravih namazov. Dobro prepoznavajo različne vrste živil v prehrani. Opažamo še, da večina otrok sedaj je polnozrnati kruh, le redki posamezniki se mu še izogibajo. Zmanjšal se je delež otrok, ki ne želijo jesti solate. Večina otrok v igralnici sedaj poje solato, veliko jih pride še po dodatno porcijo. Starši tudi povedo, da jim doma znajo povedati postopke za pripravo določene hrane, ki smo jo pripravljali in kaj so novega poskusili v vrtcu. Prav tako so izrazili, da so tovrstne aktivnosti tudi njim v pomoč pri vzgoji k zdravemu prehranjevanju.

Naša prizadevanja so doprinesla tudi k znatnem zmanjšanju količine dnevno zavržene hrane. Večkrat je bilo opaziti, da so se otroci že med samim obrokom opozarjali in spodbujali, da bomo ta dan imeli čisto malo ali nič zavržene hrane v našem merilnem vrču.

Če sedaj povežemo s teoretičnimi izhodišči, lahko trdim, da so se otroci v našem primeru učili skozi igro, ob praktičnih dejavnostih, na podlagi konkretnih izkušenj in tako nevede pridobili mnoga temeljna znanja s področja zdravega prehranjevanja, ki so eden izmed ključnih pogojev za doseganje dobrega zdravja. Prav tako smo odrasli z lastnim zgledom skušali vplivati na dobre prehranjevalne navade otrok. Tudi okolje je bilo ves čas bogato učno opremljeno, pri čemer so aktivno sodelovali prav otroci sami. Opažamo, da so za otroke zaposlitve iz resničnega življenja izredno zaželene, saj se počutijo kompetentnejše v odnosu do drugih, celo odraslih. V  naših aktivnostih so otroci uporabljali prave materiale in sredstva iz resničnega življenja in se ob konkretnem delu – pripravi hrane, obrokov, aktivno učili.

Menimo, da je bil naš namen, prispevati k razvijanju ustreznega odnosa do hrane in prehranjevanja otrok, vključno s primernim izbiranjem in načinom prehranjevanja, v celoti dosežen.

4.    Literatura

    1. Hus, V. in Lepičnik Vodopivec, J. 2007. Z igro spodbujamo zdravo prehranjevanje predšolskih otrok v vrtcu. Maribor: Pedagoška fakulteta.

    2. Pokorn, D. 2003. Prehrana v različnih življenjskih obdobjih: prehranska dopolnila v prehrani. Ljubljana: Marbona.

    3. Hohmann, M. in P. Weikart, D. 2005. Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.

    4. Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. 2004. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo. 2. izdaja.

    5. Adamič, M., Čampa, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M. in Pograjc, L. 2005. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

Gregorič, M., Hlastan Ribič, C., Kljajič Garbajs, L., Kresal Sterniša, B., Pograjc, L., Poličnik, R., Simčič, I. in Zobec, U. Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ljubljana.