Ustanova: OŠ Bršljin

Šolski vrt je odličen učni pripomoček in učilnica na prostem. Učenci s postavitvijo in obdelovanjem visokih gred spoznavajo pridelovanje hrane, razvojni krog rastline od semena od sadike, rast rastlin, uporabne dele rastlin, plodove in pridobivanje  semen . Pridelano zelenjavo in sadje ter viške hrane smo pripravili in predelali po receptih, ki smo jih zbrali v kuharski knjigi. Izdelke uporabimo za priložnostna darila in bazar.

1.      Začetki šolskega vrta s kompostnikom in visoko gredo

V šolskem letu 2012/13 smo izvedli naravoslovni dan z naslovom Urejamo šolsko okolico. Ob tem smo šolske zunanje površine razdelili na manjše dele, t. i. »parcele«. Vsak oddelek je dobil v skrbništvo svojo ter za njeno urejenost skrbel skozi celo šolsko leto.

Devetošolci so kot najstarejši in najmočnejši prevzeli težja dela. V senci ob robu gozdička za šolsko zgradbo je že več let nastajal velik kompostni kup, ki je v sebi skrival kakovosten kompost.  Skupina učencev je še nepredelane ostanke premetala na drug kup, že predelane organske odpadke pa presejala. Tako smo dobili odlično organsko gnojilo za visoko gredo, cvetlične grede in korita. Na mestu, kjer je bil kup, so učenci ob hišnikovi pomoči iz drobnejših posušenih smrek postavili velik lesen zabojnik. Za drenažo so uporabili obrezane veje sadnega drevja s šolskega sadovnjaka in večje ostanke starega kupa. Nato pa izmenično nalagali plasti organskih odpadkov iz kuhinje, pokošeno travo, listje ter organske odpadke, ki jih zbiramo v zabojnikih po hodnikih.

Dekleta so uredila zelenico pred glavnim vhodom ter zasadila cvetlična in zeliščna korita.

Na sončnem delu ob šolski zgradbi so se učenci naučili zgraditi in pravilno sestaviti visoko gredo. Na pomoč so z lesom in delom priskočili tudi starši. Za drenažo v jami so tudi tu uporabili obrezane veje sadnega drevja, za gomilo izkopano travno rušo, nagrabljeno listje in travo ter pridelani kompost. Visoka greda je bila čez zimo prekrita z debelo plastjo agrokoprene in je tako pripravljena počakala na spomladanska opravila .

         Slika 1: Priprava visoke grede na prvo setev

2.      Od semena do sadike in pridelka

Naš cilj je učence poučiti o tem, od kod pride hrana rastlinskega izvora na naše krožnike. S pomočjo staršev in starih staršev so učenci zbirali semena doma pridelanih in avtohtonih rastlin in jih prinašali v šolo. Nekaj semen smo nabrali tudi na naši visoki gredi. Prejšnje leto smo pustili posamezne rastline, da je njihov plod dozorel, jih pobrali in shranili semena. Pri interesni dejavnosti Raziskujem, naravo opazujem so učenci posamezna semena najprej primerjali, opazovali, poimenovali in jih risali. Nato so semena posejali, da so dobili mlade rastlinice, ki so jih morali presaditi v večje posode. V ta namen so iz odpadne embalaže izdelali tudi samozalivne lončke, v katere so posadili sadike paradižnika, paprike in jajčevcev. Kmalu se je vreme tako ogrelo, da so s sajenjem in sejanjem nadaljevali na visoki gredi. Načrt sajenja  in sejanja je bil pripravljen že v zimskem času ob spoznavanju rastlin. Potrebno je vedeti koliko prostora potrebuje posamezna rastlina za uspešno rast. Učencem je bilo še posebno zanimivo, da rastline na gredi razporejamo tudi glede na dobre in slabe sosede, da si s tem pomagajo v boju proti škodljivcem. Med zelenjavo smo posadili tudi dišavnice. Pred sejanjem in setvijo so vrhnjo plast zrahljali in dodali novo zemljo, nato pa vanjo posadili različne sadike in semena ter jih označili. Rast so vseskozi spremljali ter vsako spremembo skrbno zapisali in narisali v svoje vrtnarske dnevnike. Ker rastline dobro uspevajo v rahli in dovolj vlažni zemlji, je bilo potrebno rastline okopavati, odstranjevati plevel in jih zalivati, še posebno dokler so majhne. Pri skrbi za rastline nismo uporabili nobenih umetnih gnojil in škropiv. Končno smo lahko začeli s pobiranjem plodov. Pridelka ni bilo veliko, je bilo pa veliko število različnih vrst zelenjave in zelišč. Tiste rastline in njihove dele, ki so užitni presni, smo okušali in pojedli že ob sami gredi. Ostale pa smo skuhali in z veseljem pojedli (Turk, b. d.).

3.      Skuhaj, predelaj, shrani, pojej

Učenci petega in šestega razreda obiskujejo interesno dejavnost Lonček, kuhaj. Njen poglavitni cilji je pripravljati preproste jedi, ki jih zmorejo pripraviti učenci sami ali ob manjši pomoči odrasle osebe. Ob tem sestavljajo nove preproste recepte s sestavinami, pridelanimi na šolskem ali pa domačem vrtu ter uporabljajo živila lokalne pridelave. Spoznavajo nove okuse, zelišča, začimbe. Spoznavajo in se učijo, kako shraniti in predelati živila, ki jih je preveč za sprotno uporabo ali ko jih skuhamo preveč. Recepte smo zbrali v kuharski knjižici Kaj narediti, ko skuhamo preveč s podnaslovom Preprosti recepti za racionalno porabo hrane (Kobe, 2017/18).

Ob ogledu šolske visoke grede so ideje za uporabo rastlin kar deževale. Iz različne vrste zelenjave smo skuhali odlično zelenjavno juho, kremne juhe, ki nam še nikoli niso šle tako v slast. Iz blitve in špinače z dodatkom kopriv smo si skuhali odlično zeleno omako. Solato in motovilec smo očistili in ju ponudili pri popoldanski malici učencem podaljšanega bivanja. Z drobnjakom smo obogatili solate, ga dodali mesni omaki. Iz sveže mete in melise smo si pripravili čaj in osvežilni sirup. Zelišča, ki jih nismo mogli pojesti, smo posušili in shranili. Pripravili smo posebno čajno mešanico Bršljinko. Iz posušene sivke pa dišavne vrečke.

              Slika 2: Priprava zelišč za sušenje

Ker imamo šolski sadovnjak, veliko učencev pa doma ali pri starih starših jablane, smo se lotili predelave jabolk. Svežih namreč ne moremo vseh pojesti. Četudi ne najlepša, poškodovana in nagnita, so vsestransko uporabna. Iz kislih smo pripravili domači jabolčni kis. Nekaj smo ga porabili za solate, ostalega pa nalili v lične steklenice in nekaterim dodali svežo vejico rožmarina. Očiščena jabolka smo narezali na krhlje ali tanke rezine ter jih posušili. Spekli smo si jabolčno pito, jabolčne rože, zavitek, narastke z jabolki. Skuhali jabolčni kompot in čežano. Iz jabolk in drugega sadja, ki smo ga poleti zamrznili, smo kuhali okusne marmelade. Ker jabolka vsebujejo veliko pektina, dodajanje umetnih zgoščevalcev ni bilo potrebno.

V šolski jedilnici smo opazili, da ostaja sadje, kruh, testenine… Pogosto preveč hrane skuhamo tudi doma. Iz sadja smo začeli pripravljati smutije in jim dodajati zelenjavo z vrta. Pripravili smo zeleni smuti s špinačo, rdeči smuti z rdečo peso, osvežilni smuti z meto. Ostanke kosov kruha smo posušili in shranili. Uporabili smo jih kot prepečenec, kot kocke za zakuho kremnih juh, zmleli v drobtine. Kose smo namakali v mešanico jajca in mleka ter si spekli kruhove šnite. Skuhali smo cmoke in polpet z dodatkom ostalih ostankov živil in svežih zelišč. Iz ostankov testenin in riža smo pripravljali sladke in slane narastke. Ostanke mesa in narezane zelenjave smo zmleli v paštete in namaze ter jih pojedli z našim prepečenec ter zelenjavo z vrta. Vse kar smo pripravili smo vedno z užitkom pojedli, predlagali izboljšave. Seveda tudi podelili, saj je omamni vonj marsikoga pripeljal do vrat učilnice.

Dokazali smo, da se lahko vsa hrana, ki smo je pripravili preveč, lahko porabi in z dodatkom sveže zelenjave ter zelišč predela v nove okusne jedi. Le malo domišljije, poguma in volje potrebujemo.

4.      Pouk na prostem

Šolski vrt, pa naj bo kakršenkoli, je dragocen učni pripomoček pri vseh učnih predmetih. Spoznavamo in spremljamo življenjski krog rastlin. Primerjamo in vrednotimo okusnost in kakovost svežih pridelkov z grede in kupljenih v trgovini. Pri matematiki ga izkoristimo pri obravnavi merskih enot. Merimo dolžine, računamo ploščine, obseg, volumen, tehtamo plodove, merimo količino vode. Rastline opisujemo, beležimo spremembe, opisujemo postopke, izdelujemo herbarij. Rastline in okolico rišemo, naslikamo. Odpravimo se na opazovalni sprehod. Možnosti za učenje v najboljši učilnici je nešteto. V aktivnosti, povezane s šolskim vrtom, se lahko vključi prav vsak.

5.      Podjetnost

S šolskim vrtom se ne učimo le ekološke pridelave in predelave ter odgovornega ravnanja s hrano, temveč lahko tudi veliko prihranimo in celo zaslužimo. Zemlje za presajanje rož in visoke grede ni potrebno kupovati, saj pridelamo kakovosten kompost. Višek sadik smo ponudili staršem. Nekaj surovin za interesne dejavnosti pridelamo na gredi. Iz pridelkov je nastalo mnogo uporabnih izdelkov, primernih za priložnostna darila in prodajo na šolskem bazarju. Obiskovalcem smo tako ponudili jabolčni kis z zelišči, v lično izdelanih vrečkah čajno mešanico, metin sirup, različne marmelade, spekli celo vrsto peciva. Vsak evro obogati naš šolski sklad. Ker je vse nastajalo z otroškimi rokami, je vsaka jed in izdelek še bolj dragocen.

6.      Promocija šole

S predstavitvenimi stojnicami in delavnicami zastopamo šolo  na sejmu Altermed v Celju in na srečanju dolenjskih šol ob dnevu Zemlje v Novem mestu. Redno objavljamo novice na šolski spletni strani, v lokalnih časopisih, v časopisu Ekošolarček, ki nastaja pod okriljem Komunale Novo mesto. Kot ekošola smo v domačem okolju prepoznavni. S svojim delom in zgledom uresničujemo tudi vizijo naše šole: "Z odgovornim delom in spoštovanjem ustvarjamo svoj svet prihodnosti".

7.      Viri: