»Utapljamo se v plastiki, uporabljamo jo tudi tam, kjer njena uporaba nima nikakršnega vzdržnega razloga. Odvržena plastika, ki konča na obalah oceanov, povzroča veliko okoljsko škodo, hkrati pa pomeni veliko izgubljenih milijonov za industrijo, ker se ne reciklira. Ozaveščanje o škodi, ki jo povzročamo okolju, lahko še bistveno izboljšamo. Mogoče se zdi danes nepredstavljivo, da bi opustili uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. A tudi včasih smo se v avtomobilih vozili nepripeti in do spremembe te kulture niso pripomogle le kazni, temveč tudi obširne kampanje o škodljivih posledicah tega početja.«(Romana Tomc, EPP; vir: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20190321IPR32111/parlament-potrdil-prepoved-plastike-za-enkratno-uporabo-do-leta-2021)

Odpadna plastika, ki se ne reciklira, predstavlja vse večji ekološki in ekonomski problem. Samo v morju vsako leto konča do dvajset ton plastike, ki uničuje ekosistem, ogroža živalske vrste in povzroča škodo ribičem ter turističnim delavcem.

Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti ljudi še vedno proizvedemo in v naravno okolje odvržemo preveč plastike. Številke v zadnjih petdesetih letih zgolj naraščajo. Leta 2013 je bilo tako proizvedenih približno 300 milijonov  ton plastike, ki na koncu večinoma konča ne reciklirana v naravi. Kot opozarjajo nevladne organizacije, milijoni ton plastike končajo na odpadih, ali še huje, v oceanih.

Proizvodnja plastike narašča, saj uspešno zamenjuje druge materiale, kot sta steklo ali kovina. V razvitem zahodnem svetu posameznik vsako leto v povprečju zavrže sto kilogramov plastike, predvsem zaradi embalaže. Veliko bolj gospodarni in ekološki so prebivalci v Aziji, kjer na osebo pridelajo zgolj 20 kilogramov plastičnih odpadkov na leto.