Raziskovanju travnikov in gozda, smo posvetili veliko časa. Z njim smo pričeli že v jeseni. Nič čudnega, saj smo zelo radi v naravi.

Naravo smo opazovali, kjerkoli smo se nahajali, tudi z lupami, včasih tudi z mikroskopom, ko smo si jo delček (zemlja, lubje, strohneli les, mah) nesli v igralnico.

Opazovali smo različne predele gozda, travnika in tako tudi iskati različne rastline in seveda tudi živali.

Veliko časa smo posvetili biotski raznolikosti, katera je najbolj pestra na nepokošenih pasovih travnikov, le te najdemo predvsem ob gozdu ali površinah kjer ni mogočega dovoza. Tam je veliko različnih vrst rastlin in prav tako zaradi tega tudi več živali. Tam rastejo tudi rastline, ki jih v ne najdemo več pogosto. Vprašali smo se zakaj in ugotovili, da zaradi dognojevanja in pogostih košenj le te nimajo več pogojev rasti. Ugotovili smo, da tam, kjer se travnika ne gnoji in ne kosi pretirano, rastejo bolj raznovrstne rastline in tam ponavadi ni toliko regrata.

Spoznali smo se tudi z navadno migalico ali solzicami, travniško kaduljo, materino dušico, navadnim volkom…

Spoznavali in opazovali smo veliko živali. Otroci so bili nad njimi res navdušeni, z velikim zanimanjem so jih iskali in s knjigo in s spletom smo jih tudi poiskali in tako poimenovali.

Ugotovili smo, da se povsod skriva veliko živali, le videti jih moramo in jim tudi znati prisluhniti. 

Naučili smo se lepega ravnanja z rastlinami in prav tako z živalmi in tudi zavedanja, da je vsaka od njih nujno potrebna v naši naravi.

 Poleg raziskovanja smo se igrali tudi igrico, ki smo jo poimenovali kar tri v vrsto. Ko smo skupno našli na določeni poti npr. pajka, storž in mravljo, smo si prislužili skupinski objem. Ali ko smo videli kostanj, hrastov list in deževnika smo si zapeli mi se imamo radi. Cilje naloge smo že prej določili in variant je bilo več. Take igrice so otroke še bolj vzpodbudile k iskanju in raziskovanju narave in moram reči, da so le to počeli z velikim zanimanjem. Zavedamo, se pomena ohranjanja vrstno pestrih travišč in  seznanjanja z raznolikim življenjem le teh in tega so se začeli zavedati tudi otroci. Takšni predeli narave imajo res veliko vlogo jih je treba ceniti, saj kjer je travnik bolj rastlinsko pisan, bolj raznovrstno poraščen, tam je tudi več življenja. 

Tako je potrebno osveščanje tudi ostalega prebivalstva, da ni vse v umetnih gnojilih in pretirani-zgodnji in pogosti košnji, saj bodo s tem načinom izumrle še te rastline, ki so že v manjšini. Zatem pa pride še izumiranje različnih živalskih malih vrst, ki pa imajo v naravi zopet svojo funkcijo.

Zato je prav, da začnemo pri najmlajših.