Ustanova: Srednja šola Domžale

Pri projektu je sodeloval en razred 1.H, 30 dijakov. Rezultat, ki smo ga dosegli je bil, da so dijaki prebrali tri poglavja v knjigi, če želijo sicer lahko preberejo celo knjigo, ker je njihova last. Naučili so se o Zemlji nekaj novega. Namen je bil, da so dijaki opozorjeni in da se začnejo zavedati resnosti problema, ki ga ljudje s trošenjem, povzročamo Zemlji. To je bila kapljica pri o zavešanju predvsem mladih. Veliko kapljic… Dijaki so znanje sami poiskali v predloženem gradivu, kot tako radi podarjamo, da jih je  potrebno dijake naučiti, da sami najdejo kje kaj piše.
Knjiga je dovolj zahtevna in zanimiva, da jo svetujem tudi staršem, profesorjem. Po prebranem je bilo potrebno, skupaj s sošolcem,  napisati kratek povzetek. Bilo se je potrebno dogovoriti, kaj je pomembno. Na koncu so povzetke predstavili v razredu pred sošolci oz. v knjižnici pred mentorji.

Dijaki prvih letnikov  srednjih šol so že več let vključeni v projekt Rastem s knjigo, ki spodbuja dijake k branju in k pogovoru o prebranem. Letos jim je bila namenjena knjiga Lučke Kajfež Bogataj: Rastem s knjigo. Knjigo je vredno prebrati in se o njej pogovarjati. Bere se jo počasi, ker je veliko informacij in so vse pomembne, si je pametno podčrtavati ali izpisovati dejstva.   Za programe srednjega poklicnega izobraževanja je preveč snovi, preveč zgoščeno je napisana. Odločili smo se, da jo bomo vključili v predmet naravoslovje. Po dva ali trije dijaki so prebrali po eno poglavje ter uvod in zaključek. Dijaki so ključne točke posamezne teme napisali na »plakat«, ki je imel posebno obliko. Posamezne dele »plakata«, smo na koncu zlepili in nastala je krogla, ki nam je predstavljala Zemljo. Cilj našega projekta je dijake navajati na branje tudi zahtevnejših vsebin, prebrano predstaviti sošolcem, učiteljem in drugim in izdelati plakat.

Knjiga Lučke Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste povsem pokriva vsebine o katerih se pogovarjamo pri predmetu naravoslovje v I. letniku srednje poklicnega izobraževanja. Namesto, da se dijaki učili iz predpisanega učbenika, so se naučili le del snovi, ki so je predstavili sošolcem, drugi del so slišali od sošolcev. Kot je tudi v službi, v družini, v timu, vsak ve nekaj, skupaj vemo veliko. Če sodelujemo in si povemo, vemo še več.

Dijaki so si morali:
-      med sošolci poiskati, prijatelja s katerim bosta skupaj delala,
-    morali so se pogovarjati, poslušati, sodelovati, se usklajevati,
-    biti so morali izvirni, saj se je bilo potrebno pred sošolci »postaviti«,
-    morali so imeti ročne spretnost, ko so izrezali ploskve plašča krogle in, ko so posamezne ploskve sestavljali,
-    dijaki so razumeli navodila in so radi sodelovali,
-    delo po skupinah je bilo sproščeno, morda celo zabavno,
-    dobili smo skupni končni izdelek, Zemljo,
-    tema v knjigi se povsem pretiva s temami, ki bi jih morali obravnavati pri pouku

Važno je predvsem, da se dijaki zavedajo, da lahko  svojim ravnanjem planetu naredijo veliko škoda, če se tega zavedajo lahko včasih ravnajo drugače. Za odločitve so odgovorni sami, vplivajo pa na celoten svet.
Gimnazijski razredi so knjigo brali in se o njej pogovarjali med razredno uro. Priporočam, da jo vsi preberejo in se pogovarjajo, kaj lahko posameznik naredi za planet. Vsi smo del planeta in vsi smo zanj odgovorni.