V skupini Zmajčki smo se odločili, da bomo naredili tetko Jesen. Zelo radi preživimo čas v gozdičku in prav tako so nam všeč zakladi, ki jih ponuja gozd. Vsakič, ko smo se odpravili na sprehod, smo v vrtec nosili polne žepe kostanjev, polžjih hišic, storžev, jesenskih listkov, paličic. Vedno občudujemo tudi jesenske barve, ki jih je naslikala tetka Jesen. Ana Marija je dobila idejo, zakaj torej ne bi izdelali tetke Jeseni in bi jo imeli kar v vrtcu? Všeč nam je tudi ličkanje koruze in igra z naravnim materialom, kot so riž, ješprenj in pšenični zdrob. Tako smo uporabili tudi ta material, ki smo ga že imeli v igralnici.

Najprej smo ves material, ki smo ga nabrali na sprehodih, sortirali v škatli s predali. Na razpolago smo imeli kostanje, storže, listke (ki smo jih predhodno posušili), šipek, polžje hišice, koruzne storže, koruzo, riž, ješprenj, kostanjeve lupine, zdrob. Polžje hišice smo pobarvali. Ana Marija je na velik karton narisala obris tetke Jeseni in skupaj z otroki smo se dogovorili, kam bomo prilepili material, ki smo ga imeli na razpolago. Vse smo skrbno zapisali in označili. Otroci so predlagali tudi, da bi tetko najprej pobarvali, šele nato potresli z naravnim materialom. Ideja se je izkazala za odlično, saj je naša gospa kar zasijala v jesenskih odtenkih. Začelo se je barvanje in nato čakanje, da se posuši. Vsak dan smo na gospo dodali nekaj novega in počasi je začela dobivati podobo. Otroci so zavzeto sodelovali in sproti dodali še kakšen popravek. Delo je od otrok zahtevalo veliko natančnosti in pozornosti, saj je bilo treba vsako koruzo posebej prilepiti, vsak ščepec zdroba posebej potresti. Dekleta so predlagale še bleščice, saj je tetka Jesen nekaj res posebnega. Tako so tetko okrasile še z bleščicami in morali smo samo še počakati, da se posuši. Ko smo jo naslednji dan dvignili in so si jo otroci prvič zares ogledali, so kar ostrmeli. Ponosni so bili na svoje delo in misel, da smo skupaj naredili tako lep izdelek iz naravnega materiala, nas je vse osupnila.

Ustvarjanje z naravnim materialom je v otrokih prebudilo domišljijo, ko so si zamišljali, kje bo določen material prilepljen. Ob rokovanju z zakladi narave so doživljali ugodje, urili so pincetni prijem, ko so natančno lepili koruzo in posipali riž ter zdrob. Izdelava Tetke Jeseni je od otrok zahtevala, da vklopijo vse čute. Obenem pa so se urili tudi v socialnih odnosih, saj je bilo potrebno precej dogovarjanja in medsebojne pomoči.

Naša Tetka Jesen je dolgo časa krasila garderobo, nato pa glavni vhod vrtca. In vsakemu, ki je uzrl Tetko, je s svojo čarobno paličico iz hrastove vejice, pričarala nasmeh.