Tradicionalni slovenski zajtrk

Avtor prispevka : Mojca Grad (mojca.grad@gmail.com), objavljeno 04.09.2019 13:52:39
KATEGORIJA:
Hrana
KLJUČNE BESEDE:
Hrana, Zdravje in dobro počutje, Gibanje
POVZETEK:

Tretji petek v novembru že nekaj let zapored poteka vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Letos smo ta dan na naši šoli obogatili tako, da smo organizirali naravoslovni dan za vse učence šole. Ker na šoli poteka projekt botrstvo, so se med seboj družili starejši in mlajši učenci.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

NARAVOSLOVNI DAN


Že nekaj let zapored v Sloveniji poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in z njim povezane aktivnosti. Na naši šoli dajemo ta dan velik poudarek slovenski hrani, predvsem lokalni. Učence ozaveščamo, kje v svojem okolju lahko kupijo doma pridelano sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, med in ostala živila, ki dobro vplivajo na zdravje. Na ta dan običajno pripravimo različna predavanja o tem, kako lahko sami poskrbimo za lastno oskrbo s sadjem in zelenjavo. Letos pa smo se usmerili predvsem na zdravo hrano.

Tretji petek v novembru, torej na dan, ko poteka vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane, smo imeli naravoslovni dan za vse učence šole. Poleg zajtrka so se izvajale tudi učne vsebine in vzporedne aktivnosti za vse učence.

Ob pol osmih zjutraj so se vsi učenci zbrali v šolski telovadnici. Po pozdravnem nagovoru gospoda ravnatelja smo vsi zapeli Slakovo pesem Čebelar. Sledil je odhod v učilnice, kjer smo imeli zajtrk.

Na naši šoli že nekaj let poteka projekt Botrstvo, kar pomeni, da vsak prvošolec dobi svojega botra – učenca 7. razreda. Botri spremljajo svoje varovance do 3. razreda. Botri in njihovi varovanci se srečujejo na skupnih dejavnostih in zato so se združili tudi na tradicionalnem slovenskem zajtrku.

»Zdrav kruh«

V 2. razredu, kjer poučujem, so učencem botri osmošolci. Starejši učenci so pri zajtrku mlajšim učencem pomagali pri mazanju masla in medu na kruh in pri nalivanju mleka. Med zajtrkom so imeli priložnost poklepetati in si povedati kakšne zanimive  dogodivščine. Po zajtrku so sledile dejavnosti. Drugošolci so odšli v telovadnico na spoznavanje afriških plesov, osmošolci pa so med tem pripravljali kvašene rogljičke zase in za svoje varovance. Po tej dejavnosti so se drugošolci vrnili v razred, osmošolci pa so odšli spoznavat afriške plese. Med tem časom, ko osmošolcev ni bilo, so drugošolci zanje pripravljali prav poseben kruh. Preden smo začeli s peko, smo se pogovarjali o tem, kakšne vrste kruha vse poznamo. Učenci so znali našteti veliko vrst kruha. Razložila sem jim, da peki, da ohranjajo kruh dlje časa svež,  dodajajo v testo razne emulgatorje, torej umetne snovi, ki ohranjajo svežino. Povedala sem jim, da lahko spečemo tudi kruh brez dodanih emulgatorjev, ki ni samo dober, ampak tudi dobro vpliva na naše zdravje. Da je kruh dober za zdravje, mu moramo dodati »zdrave« sestavine. Tako smo za peko namesto pšenične moke uporabili pirino moko, namesto kvasa pa vinski kamen. Med moko smo zamešali začimbe: timijan, origano in kurkumo, kar je dalo kruhu poseben okus, odlično pa je bilo tudi za prebavo.  V testo smo, da bi bil kruh bolj voljan, dodali tudi nekaj žlic olivnega olja.

Učenci so delali po skupinah. Delo v skupini so si razdelili. Ko je bilo testo zgneteno, smo ga dali peč. Po vnetem mešenju in pripravi kruha, je bilo potrebno pospraviti prostor in ga pripraviti za prihod botrov, ki so se vrnili s polnimi pladnji sveže pečenih rogljičkov. Razložili so nam, kako so jih pripravili, drugošolci pa so osmošolcem povedali, kako so pekli svoj kruh. Iskali smo podobnosti in razlike v pripravi obeh pekovskih izdelkov. Učenci so skupaj ugotovili, da je kruh drugošolcev glede na sestavine bolj zdrav kot rogljički, zato so ga poimenovali kar »zdrav kruh«.

Zgodba o kameni juhi

Ko smo se vsi skupaj najedli rogljičkov, smo poslušali Zgodbo o kameni juhi, ki jo je prebrala osmošolka. Zgodba govori o tem, kako je popotnik, ki je po dolgi in naporni poti povsem sestradan prispel do neke vasi, pri vaščanih zaman prosil za kakšen kos hrane. Zaradi suše je hrane v vasi primanjkovalo, zato je vaščani niso želeli deliti. Popotnik se je nazadnje ustavil pred kočo, kjer je živela starejša ženica. Tudi ona mu ni mogla ničesar ponuditi, zato jo je prosil za posodo, v katero bi lahko skuhal juho iz jušnega kamna. Ženica mu je z zanimanjem prinesla lonec, poln vode ter leseno kuhalnico. Popotnik je zakuril ogenj, iz žepa pa potegnil kamen in ga vrgel v lonec z vodo. Ko je nekaj časa juho dobro mešal, je na glas razmišljal: »Mmm, tole bo prav okusna juha, le še malo soli in popra manjka.« Ženica je takoj prinesla sol, poper in še  nekaj začimb po vrhu. Ni si mogla misliti, da se prav zares lahko skuha juha iz jušnega kamna. Kmalu je k popotniku in ženici radovedno pristopilo še nekaj drugih vaščanov. Tudi njim se je zdela juha iz jušnega kamna nadvse imenitna zadeva, prav vsak si jo je želel okusiti. Popotnik je vrelo juho previdno okusil in navdušeno vzkliknil: »Zares je odlična ta juha! Le še kakšen kos zelenjave z vrta dodamo ali žito z bližnjega polja, pa bo juha popolna.« Vaščani so v hipu prinesli različne kose zelenjave, zelišč, zdrob in celo nekaj ostankov od kosila. Prav vsak si je želel sodelovati pri kuhanju takšne izvrstne juhe, ki je doslej še niso poznali. Ko je bila juha skuhana, so si jo med seboj z veseljem razdelili in se ravno prav najedli. Juhe kar niso mogli prehvaliti, tako jim je šla v slast. Strinjali so se, da je juha, v katero vsak nekaj prispeva in začini z lepimi mislimi, če posebej dobra. Še ves dan so se dobre volje družili in kramljali med seboj. Jušni kamen pa so shranili kot dragocen spomin in ga še mnogokrat uporabili pri družabnem kuhanju juhe.

Učenci so hitro ugotovili, da je sporočilo zgodbe pomen medsebojnega povezovanja in sodelovanja ter kako lahko vsak posameznik doprinese k skupnemu dobremu. Zato smo se tudi mi odločili, da skupaj pripravimo nekaj dobrega – sadno solato. Starejši učenci so rezali sadje, mlajši pa so ga delili v skodelice. Prav veselje jih je bilo gledati pri medsebojnem sodelovanju. Na koncu so se skupaj posladkali.

Ker so bili želodčki že pošteno polni, so se šli vsi skupaj razmigat na šolsko igrišče. Fantje so igrali nogomet, dekleta pa so se šla igro med dvema ognjema. Po odmoru so se vrnili v učilnico. Poskusili so še »zdrav kruh«. Po gibanju na svežem zraku jim je prav pošteno teknil. Vsi so ga pohvalili.

Skupni naravoslovni dan smo zaključili z mislimi učencev o tem, kaj so se novega naučili in kaj so pridobili. Tako starejši kot mlajši učenci so bili mnenja, da bi tak naravoslovni dan morali večkrat ponoviti. 

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji