Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja ter navad. Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok spoznava tudi sebe, svoje telo in svoje zmožnosti.
Ustanova: Vrtec Sežana
V okviru projekta Ekošole »Z igro v svet narave« smo v vrtcu Povir posvojili zapuščen vrt. Skupaj s starši in lokalno skupnostjo smo zaraščen prostor očistili in pripravili za delo. Otroci so z veliko vnemo sodelovali pri načrtovanju, čiščenju, oblikovanju in urejanju vrta. Uredili smo gredice, označevalne table, posadili zelenjavo in zelišča ter popravili trto. Opazovali smo spremembe v daljšem časovnem obdobju in skrbeli za rastline.
V predšolskem obdobju so
posamezna področja otrokovega razvoja tesno povezana. Otrokovo doživljanje in
dojemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz njegovega telesa,
zaznavanja okolja, na izkušnjah, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi ter
gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah.
Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za
dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje
zdravega in varnega življenjskega okolja ter navad. Z naravoslovnimi
dejavnostmi otrok spoznava tudi sebe,
svoje telo in svoje zmožnosti. Otrok spoznava rastline, živali, predmete in
pojave okoli sebe. Spoznava obseg, raznolikost in lepoto narave tako, da je
stik z njo običajen del njegovega življenja. Otrok aktivno raziskuje naravo.
Raziskovanje je zabavno in razburljivo ter odpira vrata do vedno novih
zanimivih izzivov. Spoznava spremembe v naravi glede na letne čase. Ob
opazovanju in rokovanju z živimi bitji razvija čut za naravo. Neposreden stik z
okoljem omogoča zavedanje o vrednosti in ranljivosti okolja, razvija občutek za
lepo in vredno v okolju, spoštovanje in občudovanje ter željo po ohranjanju.
Otrok postopoma poleg znanj o okolju razvija zavedanje o prepletenosti odnosov
v okolju, o posledicah človeških posegov v naravno okolje ter odgovornost vseh
živih bitij in skupne prihodnosti.
Celosten razvoj otroka spodbujamo in
razvijamo s spodbudnim učnim okoljem, zanimivimi vsebinami, izkustvenim
učenjem, inovativnim učenjem, povezovanjem znanja in aktivnim vključevanjem
otroka v načrtovanje in evalvacijo dejavnosti.
V okviru projekta EKO ŠOLE »Z igro v svet narave« smo v vrtcu Povir posvojili zapuščen vrt. Dejavnosti sva skupaj z otroki skrbno načrtovali in zapisovali njihove ideje in zamisli.
· doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;
· razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do narave.
· otrok odkriva, spoznava in primerja živo in neživo naravo, živa bitja, njihova okolja in sebe kot enega izmed njih;
· otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja;
· otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov;
· otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij in ob njej doživlja ugodje;
· izraža čutna doživetja oz. doživeto (konkretne izkušnje, opazovanja) v različnih umetniško-ustvarjalnih dejavnostih;
· spoznava vlogo narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi;
· sodeluje pri oblikovanju in urejanju vrta;
· opazuje, raziskuje, skrbi, neguje rastline;
· doživlja naravo v različnih letnih časih.
Skupaj s starši in lokalno skupnostjo smo v pomladnem času organizirali akcijo in zaraščen prostor očistili. Otroci so z veliko vnemo sodelovali pri načrtovanju. Najprej je bilo potrebno požagati suho drevje in veje ter pokositi travo. Ko je bila zemlja prekopana, smo pobrali vse korenine in kamenje. Iz lesenih palet so starši naredili gredice. Vsak otrok je svojo gredico pobarval. Gredice smo odnesli na vrt in posadili zbrana semena ali sadike ter vse skrbno zalili. Popravili smo zid okoli vrta in mimogrede prirejali, razvrščali kamenje, se seznanjali z matematiko v vsakdanjem življenju. Za pogovor in počitek, smo iz suhih požaganih dreves pripravili stole v senci. Iz kamenja smo oblikovali zeliščni kotiček in posadili zelišča, poleg pa še trto in sadno drevje. Uredili smo čutno pot, označevalne table, kotičke za igro, raziskovanje, kopanje …
Slika 1: Priprava vrta |
Slika 2: Opazovanje rasti |
V jesenskem času smo nabrali zelišča in pripravili sok. Spekli smo korenčkove piškote in na igralnem popoldnevu pogostili starše. Skupaj smo pospravili jesenske pridelke, ustvarjali izdelke iz buč, prepevali. Veselili smo se dosežkov našega dela, bili ponosni in zadovoljni z realizirano aktivnostjo.
Slika 3: Pobiranje pridelak |
Zadovoljni sva z dejstvom, da je bilo v ospredju aktivno raziskovanje otrok kot ena izmed možnih in najbolj učinkovitih metod dela. Otroci so se iz vrta vedno vračali pozitivno energijo, veseli in zadovoljni. Ob pridobljenih izkušnjah in znanju so spoznavali, da je mogoče nekatere naloge, vsakodnevne težave rešiti učinkoviteje, če uporabljajo matematične strategije mišljenja. Veselili so se, ko so našli rešitev, zato so iskali nove in nove situacije, ki so bile vsakič znova izziv, da preizkusijo in potrdijo pridobljene nove načine razmišljanja.
Vloga odraslih je zelo pomembna, saj majhni otroci prevzamejo njihov odnos do narave. Strokovni delavki v oddelku sva otrokom omogočili dovolj priložnosti in časa, da so z lastnim preizkušanjem začutili lastnosti narave z vsemi svojimi čutili. Nudili sva jim možnosti in spodbude, da so spraševali o tem, kar so videli. Odgovore so se učili iskati tako, da so opazovali, raziskovali, eksperimentirali, opisovali, razlagali, poslušali… Dejavnosti otrok sva opisovali in jih s tem ozaveščali. Z lastnim zgledom sva navajali otroke na varno in spoštljivo ravnanje z živimi bitji – varno zanj in za drugo bitje. Otrokom sva omogočili, da spoznajo svoje omejitve in meje spremenljivega vedenja. Omogočili sva jim, da doživljajo vrt kot okolje, v katerem se potrjujejo kot posamezniki in hkrati imajo možnost razvijati občutek sodelovanja. Skrbeli sva za povezanost vrtca in družine.
Igra na prostem otroku omogoča, da spoznava svet narave. V našem vrtcu veliko časa preživimo v naravi, kjer se otroci učijo, imajo občutek varnosti, možnost izbire, čas za delo in razmislek, počitek, prosto igro, ustvarjanje, produktivno okolje, sprostitev, sodelovanje in povratno informacijo. Upoštevamo osnovna načela učenja v naravi, in sicer spoštovanje vsakogar, sodelovanje, upoštevanje potreb in lastnosti učečih se, celostni razvoj otroka. Otroci so ustvarjalni tam, kjer jim ponudimo prostor, da ustvarjajo. Vedno znova nam pokažejo, da jih zanima vse, kar ponuja narava, ki jo je potrebno občutiti z vsemi svojimi čutili.
Narava ohranja duševno zdravje, naravno ravnovesje, uči človeka misliti, je odprta, sprejema, daje, varuje in ohranja. Seveda pa ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na našo kulturno dediščino, s katero se otroci seznanjajo in jo ohranjajo.
Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa vendar je ta majhni svet neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar vidijo, želijo potipati, povohati, okusiti. Vse kar slišijo, želijo videti. Z vsem, kar je dosegljivo in dovolj priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti ter ga narediti še bolj različnega.
1. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, urad RS za šolstvo.
2. Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S. (2008). Otrok v vrtcu : priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.