Opazovanje "mojega popka"

Avtor prispevka : Marjeta Vovk (marjeta.vovk@bc-naklo.si), objavljeno 18.05.2020 22:09:27
KATEGORIJA:
Biotska raznovrstnost
KLJUČNE BESEDE:
Biotska raznovrstnost, Srednja šola, Dnevnik, Odnosi, Dobra praksa, Projektno delo, Rastline, Raziskovanje, Vrt, Vzgoja
POVZETEK:

Dijaki programa Naravovarstveni tehnik Biotehniškega centra Naklo v okviru strokovno teoretičnega in praktičnega modula Ekosistemi, izvajanje dejavnosti v prostoru in ekoremediacije v času epidemije kar v okolici svojega doma raziskujejo fenološke procese.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

OPAZOVANJE "MOJEGA POPKA"

Definicija fenologije
Mednarodna fenološka komisija US/IBP Phenology Committee je podala naslednjo sodobno definicijo fenologije kot znanstvene discipline: Fenologija je preučevanje časa pojavljanja periodičnih bioloških faz in vzrokov njihovega pojava, ob upoštevanju biotičnih in abiotičnih dejavnikov ter preučevanje medsebojnega odnosa faz znotraj ene ali več vrst. Fenologijo delimo na dve veji: dobro razvito fitofenologijo (fenologija rastlin) in mnogo manj razvito zoofenologijo (fenologijo živali). Fitofenologija danes zajema opazovanja negojenih in gojenih rastlinskih vrst.
Fenološka opazovanja v Sloveniji Na ozemlju Slovenije je prva fenološka opazovanja pri opisu razvoja različnih rastlinskih skupin uporabil Scopoli. Prelomnico za razvoj fenološke dejavnosti pri nas predstavlja leto 1950/1951, ko se je začela oblikovati mreža posebnih fenoloških postaj. Fenološka postaja predstavlja širše opazovalno območje, zato so pri izbiri njene lokacije upoštevane pedoklimatske in reliefne značilnosti območja, ter zastopanost izbranih rastlinskih vrst. Fenološke postaje se večinoma nahajajo v bližini meteoroloških postaj. V začetku je bilo glede na veliko klimatsko raznolikost Slovenije majhno število postaj, leta 1950 le okoli 30. Kasneje se je število iz leta v leto povečevalo, tako, da je bilo v 60-ih letih že preko 120 postaj. Po letu 1990 je v naši državi 61 fenoloških postaj, ki so razporejene po regionalnem klimatskem ključu.(1)

Uporaba fenoloških podatkov: (1) 
• registracija letnega razvoja opazovanih rastlin, primerjava z dolgoletnimi povprečji in ocena odstopanj kot posledica vremenskih razmer
• trendi dolgoletnega pojava fenoloških faz
• izdelava fenoloških kart za izbrane rastline in fenološke faze
• opazovanje rastlin za napoved agrotehničnih ukrepov
• fenološke analize kot osnova agrometeoroloških analiz in modelov
• izdelava fenoloških koledarjev alergogenih rastlin
• agrometeorološki bilteni in poročila
• preučevanje sprememb fenoloških faz, kot posledica klimatskih sprememb

Aktivnost:
Dijaki so si v bližini njihovega doma izbrali listni ali cvetni popek izbrane rastline (predlagana jim je bila drevesna vrsta). Dvakrat dnevno so teden dni beležili spremembe tega popka s fotografijo in zapisom ob njej. Nalogo so izvajali od četrtka, 9. 4. do vključno četrtka, 16.4. 2020.

Iz serije foto posnetkov so oblikovali fotogalerijo z naslovom FENOLOGIJA MOJEGA POPKA v ppt obliki. Dodali so opis rastlinske vrste, katere popek so spremljali in določili vsakič tudi vremenske razmere (vsaj temperaturo zraka in jasnost, oblačnost) in čas posnetka.
Glavni cilj njihovega raziskovanja je bilo urjenje v opazovanju in dokumentiranju opaženega.

Priloga:

Izdelek Predstavitev dijaka Matica Finžgarja - Opazovanje mojega popka.

  • Viri:
    http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/fenologija.pdf
    https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/product/document/sl/Brosura0515.pdf


  • Galerija

    Komentarji