V skupini med 3-5. letom starosti smo tri mesece namenili tematskemu sklopu Podnebne spremembe. Osredotočili smo se dejstva, kako lahko poskrbimo za naš planet, spoznavali smo vremenske pojave, kroženje vode, dogajanje v naravi, ločevali odpadke v ekološki otok in opazovali naravoslovne poskuse.
MOTIVACIJSKI DEL
Začela sem z motivacijsko dejavnostjo v telovadnici, kjer sem otrokom skozi
dramsko igro Sprehod v dežju prikazala igro deklice, ki odide v vrtec brez
dežnika in škornjev v dežju in v drugi situaciji, ko si obuje škornje in odpre
dežnik, se zabava in skače po lužah do vrtca. Z otroki smo skozi simbolno igro
in pripomočki raziskovali in se pogovarjali. Otroci so hitro ugotovili, da je
odlično imeti ustrezne pripomočke za posamezno vreme. Ugotoviti smo morali, kje
bi lahko izvedeli, kakšno bo jutri vreme, da bomo vedeli, kaj potrebujemo za
obleči.
Ogledali smo si vremensko napoved na televiziji, pred ogledom nisem otrokom
podala nikakršnih navodil, ker me je zanimal njihov odziv videnega. Po ogledu
so rekli, da bo jutri sonce, da so to že doma gledali, da bo pihala burja ip.
Vsekakor mi je bilo bistveno, da so spremljali videno, prisluhnili vsebini in
si določene pojme zapomnili in jih uporabili v kontekstu. V nadaljevanju smo si
še enkrat ogledali vremensko napoved po delih, kjer smo se o posameznih simbolih
pogovorili (vremenski simboli, napoved vremena).
Z otroki smo izpeljali
pogovor, kaj je to vreme, zakaj je vreme slabo (izjave otrok) ob začetku
tematskega sklopa in ob koncu. Ugotovitve kažejo na dejstva, da otroci vsekakor
veliko odnesejo od obravnavane teme, si zapomnijo zelo veliko in zmorejo
pravilno pojme uporabiti v kontekstu .
V nadaljevanju želim prispevek oblikovati skozi področja dejavnosti po Kurikulu.
MATEMATIKA
Na matematičnem področju smo razvrščali vremenske pojave v različne
prikaze: drevesni, carollow diagram, kjer je otrok razvrščal po eni ali dveh
spremenljivkah. Opazila sem, da so otroci že veliko vedeli o poplavah, požaru v
Avstraliji, zato smo se v nadaljevanju osredotočili na naravne nesreče.
Kritično sem izbrala posnetke poplave, požara, potresa in toče, katere sem jim
prikazala na video predstavitvi. Ob njih smo se pogovorili, zakaj pride do
naravne nesreče, kako je potrebno v določeni situaciji reagirati. Otroci so
razvijali pozornost in dobro opazovanje. Izbor primernih in ne preveč zahtevnih
posnetkov za otroke, je bil na koncu najtežji del priprav na dejavnosti.
NARAVA V POVEZAVI Z DRUŽBO
Ob ogledu vremenske napovedi na televiziji smo se pogovarjali o vremenu,
zakaj vreme nastane, kaj je to vreme ... Splošne stvari, da sem se prepričala o
vedenju otrok, kar mi je omogočilo nadaljnje načrtovanje dejavnosti. Podatki o
vremenu na vremenski napovedi so bili idealni za pogovor o pojmih, razlagi,
pripovedovanju. Ugotovila sem, da večinoma otroci s starši spremljajo vremensko
napoved preko televizije. Nekateri so omenili tudi spremljanje vremena preko
telefona. V nadaljevanju smo se osredotočili tudi na vremenske pojave in
nesreče. V tistem času so bili grozni požari v Avstraliji in otroci so poznali
informacije, zato smo več časa namenili pogovoru, raziskovanju in opazovanju
vremenskih nesreč skozi različne vire podatkov. Te podatke sem pripravljala
zelo kritično, nisem želela otrokom predstaviti najstrašnejših organov, ki
divjajo po svetu. Osredotočila sem se na nesreče znotraj Slovenije, ki so
mogoče, da jih informiram in ne prestrašim.
S področja naravoslovja smo v sklopu naravoslovni poskusi iz škatle
eksperimentov izvedli kar nekaj poskusov: ognjemet v vodi, potujoči mehurčki,
led v olju … Eksperimente sem izvedla frontalno, kjer sem otroke povabila k
napovedi in kasneje rezultatu opaženega. V nadaljevanju pa so v sodelovanju
drug z drugim v skupinah izvedli eksperimente samostojno. Skozi odprta
vprašanja smo raziskovali. Otroci so z vsakim poskusom napredovali in bolje
opisovali opaženo.
Otroci so sodelovali pri pobiranju in ločevanju odpadkov. Želela sem, da
razvijejo interes in zadovoljstvo ob
odkrivanju in skrbi za širši svet zunaj domačega ali vrčevskega okolja. Otroci
so pridobivali nove informacije, spoznavali nove besede in pojme.
GIBANJE
Na področju gibanja sem jim skozi različne metode in oblike dela oblikovala
vsebine z obravnavane tematike. Preoblikovala sem gibalne igre in jim dodala
vremensko vsebino. Izvedli smo tudi odlično metodo igre Kroženje vode, kjer smo
skozi zgodbo in gibanje spoznavali kroženje vode v naravi. Večkrat tedensko smo
bili tudi na sprehodu (vsaj za eno uro). Sprehodi so imeli različne cilje, v
povezavi s tematskim sklopom: opazovanje okolice, opazovanje in spoznavanje
ekološkega otoka, razvrščanje smeti, pridobivanje na kondiciji ... Večkrat smo
se ustavili tudi na asfaltnem igrišču pri šoli, kjer smo se igrali gibalne igre
v povezavi z vremenom.
JEZIK
Poslušali smo tudi zgodbo Bor in Bina v vetru (M. T. Gate). Otroke sem
motivirala za razmišljanje o vetru, kaj je to, kako nastane, kje se skriva, ko
ne piha id. Poslušali smo narediti veter v igralnici na različne načine:
sušilnik za lase, klima, pihalnik ip. Nadaljevali smo z pihanjem s slamico.
Pihali smo vatke in manjše žoge. Pripravili smo tudi tekmovanje. Otroci so
opazovali in ugotavljali, kako se predmeti premikajo, iskali načine, kako
pihati skozi slamico, da se bo vatka hitreje in dlje premaknila ip. Veliko
raziskovalnih vprašanj, ki smo jih izvedli skozi igro. Pihanje je odlična igra
za razvoj in telovadbo govoril, za otroke pa zabavna reč.
V knjižnici smo si izposodili kar nekaj slikanic
na to temo. Na tem mestu bi rada izpostavila knjigo Prenizko nebo (Bestwick,
A.). knjiga ima zares globoko vsebino, ekološko in globalno naravnano na
izredno prijeten način z odličnimi ilustracijami. Otroci so ob poslušanju
in pripovedovanju pravljic razvija zmožnost domišljijske rabe jezika. Otroci so
listali knjige, ob knjigi doživljali ugodje, veselje, zabavo, povezovali
smo estetsko in fizično ugodje ter pridobivali pozitiven odnos do literature.
UMETNOST
Področje umetnosti je vseskozi vzporedno področje za
podoživljanje vedenega in videnega. Otroci so razvijali umetniško
predstavljivost z zamišljanjem in ustvarjanjem. Otroke sem spodbujala k
umetniški dejavnosti, kjer sem želela, da doživlja in spoznava umetniške
jezike.
Uporabljali smo različne tehnike za risanje, slikanje,
tiskanje, lepljenje, konstruiranje, modeliranje, oblikovanje ter mnoge in
različne umetniške, naravne in umetne materiale.
Osredotočili smo se tudi na igranjem na lastno telo,
kjer smo izvali ritmične, melodične in ritmično-melodične vzorce s
ploskanjem, topotanjem ob učenju pesmi Eko Ciciban (vrčevska himna).
Tematski sklop je bil izredno bogat z vsebinami, raznolikimi metodami dela in oblikami, z otroki smo dnevno uživali v izvedbi in ponovnem načrtovanju za naslednji dan. Otroci so spoznavali in raziskovali skozi razvojno-procesni pristop z aktivnim učenjem, kar je posledično prineslo k dejstvu, da so se veliko naučili, novega spoznali in razvili svoje sposobnosti. Ob nastopu karantene se je tematski sklop prekinil v vrčevskem okolju, ampak v nadaljevanju s tedenskim javljanjem otrokom preko e-sporočanja, jim ponujam ekološko vsebino: EKO telovadba, spoznavanje rasti in razvoja sadnega drevesa, posadimo svoje drevo, "Fuj, kaj tako smrdi" - slikanica o skrbi za okolje, matematika v naravi - z iskanjem in štetjem določenih predpostavljenih plodov, listja ... Tematski sklop živi dalje, vsekakor je širok in poln novih spoznanj,