Manj plastike

Avtor prispevka : Andreja Grabar, objavljeno 15.10.2019 09:35:24
KATEGORIJA:
Ravnanje z odpadki
KLJUČNE BESEDE:
Podnebne spremembe, Ravnanje z odpadki, Zdravje in dobro počutje, Osnovna šola, Ozaveščanje, Dobra praksa, Recikliranje, Ustvarjalnost, Varčevanje
POVZETEK:

Nekako nam je v navadi, da je ovijanje zvezkov in delovnih zvezkov (nekateri se intenzivno prinašajo v šolo le nekaj mesecev v šolskem letu) v PVC-ovitke nujnost. Na OŠ Rodica ozaveščamo, da zvezkov ni potrebno oviti, oz. se ovijejo v materiale, ki manj obremenjujejo okolje.

Galerija Priloge Komentarji (0)

povp.ocena:(0)

Osnovna šola Rodica je že od leta 1997 vključena v program Ekošola, ki je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med učenci skozi njihov vzgojni in izobraževalni program. V želji »manj plastike« smo preteklo šolsko leto iz šolske prehrane v celoti umaknili pomožni plastični pribor, ozaveščanje pa uresničujemo in spodbujamo z raznimi projekti Ekošole (eko paket, eko kviz, eko bralna značka, podnebne spremembe, hrana ni za tjavendan, šolska vrtilnica), zbiralnimi akcijami (zbiranje odpadnih baterij, mobilnih naprav, tonerjev, plastičnih pokrovčkov in papirja), aktualnimi temami, ki jih vključujemo v letni delovni načrt, ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Tako je strokovna sodelavka Tjaša Huth, druga učiteljica v prvem razredu, predstavila idejo o neuporabi PVC-ovitkov za zvezke in delovne zvezke.

Idejo je pravzaprav dobila od svoje trinajstletne hčere, ki ovitkov že nekaj let ne uporablja. Huthova je še dodala: »Hči mi je pojasnila, da so ovitki nepotreben odpadek. S tem sem se popolnoma strinjala in jo pri tem podprla, vendar ideje nekako nisem razvijala dalje. Lansko šolsko leto prav tako zato nisem uporabila ovitkov pri mlajšem sinu, ki je obiskoval drugi razred. Najstarejša hči, ki je srednješolka, jih prav tako že nekaj let ne uporablja.

Ko sem se konec prejšnjega šolskega leta začela s to idejo bolj intenzivno ukvarjati, sem pomislila, kako bi jo lahko razširila na večji krog ljudi. Ker delam v šoli, je bilo seveda najlaže, da predlog predstavim gospe ravnateljici, Mileni Vidovič. Bila je takoj navdušena, zato ga je že v nekaj dneh predstavila učiteljskemu zboru. Ker smo bili že tik pred koncem šolskega leta, smo staršem predlog za letošnje šolsko leto sporočili preko elektronske pošte.

Z učiteljico prvega razreda sva imeli še roditeljski sestanek za bodoče prvošolce, kjer sva jim idejo povedali v živo, starši pa so s predlogom bili zadovoljni. Pogovarjali smo se o tem, da zvezkov ni potrebno oviti, oz. se ovijejo v materiale, ki manj obremenjujejo okolje (recimo v koledarje) ali pa so bolj trajni (zasledila sem, da nekateri že šivajo ovitke iz blaga, predvsem iz odsluženega jeansa).«

Nekako nam je v navadi, da je ovijanje zvezkov in delovnih zvezkov (nekateri se intenzivno prinašajo v šolo le nekaj mesecev v šolskem letu) v PVC-ovitke (plastične srajčke, samolepilne folije) nujnost. Izjema so učbeniki iz učbeniškega sklada, ki jih moramo ohraniti več let. Vedno bolj pa se zavedamo, da je nasičenost okolja z odpadki, zlasti plastiko, postal velik problem in se mu skušamo izogniti tako, da kupujemo čim bolj premišljeno.

Zavedamo se, da je naš predlog, ki je naletel na pozitiven odziv, le majhen eko korak, ki pa lahko prispeva k ozaveščanju ljudi o pomenu zmanjševanja plastičnih izdelkov v našem okolju.

Nekaj neovitih in/ali izvirno zavitih zvezkov ter delovnih zvezkov pa v priloženih fotografijah.

Galerija

Priloge

# Ime datoteke

Komentarji