Za zdravje otrok in mladostnikov je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij. V skrb za zdravje sodi tudi učenje, informiranje, ozaveščanje o zdravju in zdravem načinu življenja. Prispevek govori o dejavnostih, ki jih izvajam v procesu učenja na temo Prehrana, gibanje in zdravje.
1 UVOD
Velikokrat slišimo:
»Skrb za zdravje in dobro počutje otrok in mladih je naložba za prihodnost
družbe!« S trditvijo se seveda lahko v veliki meri strinjamo. Digitalizacija in
sodobne družbene spremembe tudi pri otrocih in mladostnikih prinašajo nove
oblike vedenja, odzivanja, s tem pa nove oblike težav. Današnji otroci in
mladostniki so, kar se tiče kontinuuma zdravja in bolezni, vse bolj heterogena
skupina, pri kateri naraščajo težave na področju duševnega zdravja in tudi
poraba zdravil za vedenjske in čustvene težave, pojavljajo pa se tudi nove
težave in izzivi, ki jih še vedno ne znamo ustrezno naslavljati in se z njimi
soočati, tudi v šolskem prostoru. Za uspešno delo z otroki in mladostniki je
pomembno, da razumemo tako značilnosti teh težav in izzivov, njihov celoten
družbeni kontekst, kot tudi značilnosti različnih generacij ter njihove
vrednote in način razmišljanja. Vse to nam lahko pomaga, da bomo znali
prepoznati nove oblike težav in ustrezno odreagirati.
1.1 Zdravje mladih
Čeprav gre pri otrocih
za »najbolj zdravo« starostno populacijo, ki večinoma še ne čuti posledic
nezdravega življenjskega sloga, se danes zavedamo, da lahko nezdrave izbire v
otroštvu in mladosti pripeljejo do razvoja mnogih kroničnih bolezni in drugih
motenj v zdravju, ki se kažejo v kasnejših obdobjih življenja, kar nekaj pa se
jih odraža že v otroštvu in mladosti. Zato se zdi logično, da bi morala širša
družbena skupnost skrbeti tudi za zdravje otrok in mladih, še posebej pri
spodbujanju zdravega življenjskega sloga (duševnega in spolnega zdravja,
gibanja, uravnoteženega prehranjevanja ter pri preprečevanju zasvojenosti s
tobakom, alkoholom, prepovedanimi drogami in drugimi oblikami zasvojenosti). Da
to lahko trdimo, pa je potreben miselni preskok na vsaj dveh ravneh: zdravje ni
zgolj odsotnost bolezni in za zdravje nikakor ni odgovoren zgolj zdravstveni
sektor. Za zdravje otrok je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij,
med drugimi tudi šola kot vzgojno-izobraževalna institucija.
1.2 Pomembnost gibanja za učno uspešnost otrok
Šolski sistemi v
industrijski družbi so prevzeli tudi industrijski način pouka, ki temelji na
pretežno sedečem poučevanju večjega števila otrok. Še pred tremi desetletji tak
način izobraževanja ni predstavljal ovire za zdrav gibalni razvoj otrok, saj
siceršnji življenjski slog otrok ni bil obremenjen s sedečimi prostočasnimi
dejavnostmi – s prihodom zabavne elektronike in računalnikov v naše domove ter
z izgubo zunanjega prostora na račun prometa pa se je prostočasna telesna
dejavnost otrok zelo skrčila. Zaradi teh sprememb so pri otrocih postale bolj
očitne tako učne kot vedenjske težave, kar je ob naraščanju učne snovi še
dodatno začelo obremenjevati delo učiteljev. Ko se je pri različnih predmetih
začela kazati še potreba po dodatnem času, pa so mnogi šolski sistemi po svetu
žrtvovali čas, ki je bil prej namenjen športni vzgoji in tako še dodatno
poslabšali razvojne možnosti otrok. Na srečo v slovenskem šolskem sistemu te
napake nismo naredili, kar se nam danes obrestuje, saj slovenski otroci na
mednarodnih testiranjih znanja dosegajo zelo visoke rezultate.
2 VZGOJA ZA ZDRAVJE
V Sloveniji vzgoja za
zdravje ni umeščena kot samostojen predmet in poteka nesistematično, vsebine iz
področja zdravja, kot so prehrana, gibanje, duševno zdravje, pa so umeščene v
posamezne predmete. V šolah, kjer se promovira zdravje, se vsebine in
aktivnosti za promocijo zdravja obravnava na celosten in sistematičen način. Ker
se na naši šoli kot vzgojno-izobraževalni ustanovi zavedamo pomena zdravja
otrok, je naša šola aktivno vključena v promocijo zdravja v okviru projektov:
Zdrava šola, Eko šola, Shema šolskega sadja, Zdrav življenjski slog oziroma
Gibanje za zdravje. Vsako leto tudi aktivno obeležimo Tradicionalni slovenski
zajtrk.
2.1 Zmorem, torej sem
Ker je skrb za zdravo
življenje potrebno že zelo zgodaj ozavestiti, so v učnem načrtu pri spoznavanju
okolja vnesene tudi teme Živim zdravo in Človeško telo. Temi se kontinuirano
ponavljata v prvi triadi. Predstavila bom primer dobre prakse na temo Prehrana,
gibanje in zdravje.
V prvem razredu
izvedemo naravoslovni dan na temo Moje telo. Cilj tega dne je, da otroci
spoznajo glavne dele telesa, osnovne notranje organe ter naše okostje.
Dejavnosti potekajo v treh skupinah (učilnica, knjižnica in telovadnica). V
učilnici z različnimi dejavnostmi spoznavajo sebe, dele telesa, razlike med
deklicami in dečki. Dan začnemo tako, da se predstavi lutka z imenom Jakec in
pravi:« Majhno imam glavo, laske in obraz, vrat in pa ušesa, glej, to sem JAZ.«
Nato učenci pokažejo na sebi zunanje dele telesa: glava (obraz, oči, usta,
nos), roke, noge, telo. Ker pa želimo izvedeti, kaj se skriva pod obleko, kaj
se skriva v našem telesu, narišemo na velik list papirja obris dečka in
deklice. Nato se odpravimo v knjižnico in
s pomočjo literature učenci raziskujejo, kaj se skriva v telesu. Knjige
prinesemo v razred in nam služijo kot pripomoček, da v obrise dečka in deklice
lepimo slikovni material notranjih delov našega telesa. Nastanejo plakati, ki
nam prikažejo, kaj se skriva v telesu. Nato ugotavljamo, zakaj je naše telo
pokončno. Odpravimo se v telovadnico. Spoznajo »kostka« in s pomočjo
fizioterapevtke ob pripovedovanju zgodbice Jadrnica hrbtenica spoznavajo pomen
hrbtenice in pomen gibanja. Zgodbo tudi aktivno ponazorijo z gibanjem. Dan
zaključimo tako, da pridobljeno znanje na različnih učnih listih zapišejo,
narišejo.
V drugem razredu na
temo Živim zdravo damo poudarek načinu prehranjevanja in pomenu zdrave
prehrane. Učencem pokažem sliki otroka, na kateri je eden prehranjen, drugi
podhranjen. Ob danem slikovnem materialu otroci razmišljajo o pomenu hrane za
zdravje. Vedo, da moramo uživati raznoliko hrano, vendar nas zanima, katera
živila našemu telesu dajejo moč, zaščito, energijo. Zato jim predstavim
prehransko piramido. Ugotovijo, da moramo za zdrav razvoj vsak dan zaužiti
največ ogljikovih hidratov, manj beljakovin ter najmanj sladkorja in maščob. V
šolo prinesejo slikovni material in prazne embalaže različnih živil. Nato
spoznavajo namen in pomen posameznih živil in sestavijo veliko prehransko
piramido. Iz embalaž živil se naučijo
prebrati, katere sestavine vsebujejo živila in kakšna je njihova energijska
vrednost. Na osnovi vsega obravnavanega na temo Živim zdravo se je učenec
odločil, da bo raziskal, koliko sladkorja je primerno dnevno zaužiti (otroci
stari od 4 do 6 let – 19 g sladkorja, od 7 do 10 let – 24 g sladkorja, otroci
stari 11 let in več ter odrasli – 30 g sladkorja) in koliko sladkorja je v eni
sladkariji. Naredil je plakat in ga primerjalno predstavil s podobnimi živili,
ki ne vsebujejo toliko sladkorja (čokoladno mleko - navadno mleko, sadni jogurt – navadni jogurt,
čokoladi Oreo - Kinder Bueno, pijači Fruc - Cedevita). Plakat je izgledal tako,
da je nanj prilepil prazne embalaže zgoraj omenjenih živil in pod njih pritrdil
vrečke s stehtano vrednostjo sladkorja v posameznih živilih. Nad predstavitvijo
smo bili vsi navdušeni, saj smo spoznali, da moramo biti resnično pozorni na
vsebnost sladkorja v živilih.
Nadgradnjo teme Živim
zdravo in Moje telo zaključimo v tretjem razredu s projektno nalogo Zmorem,
torej sem. Za izvedbo naloge smo namenili šest ur pri predmetu spoznavanje
okolja. Na začetku našega projekta sem učence izzvala z možgansko nevihto.
Razmišljali so o vprašanju ZAKAJ SEM? in ZAKAJ ZMOREM? Odgovore učencev sem
zapisovala. Na osnovi dobljenih odgovorov sem izbrala tiste, ki se navezujejo
na temi Človeško telo in Živim zdravo (srce, možgani, notranji organi, mišice,
okostje, hrana). Nato so učenci iz ovojnice izvlekli dele sestavljanke, ki
predstavljajo zgoraj zapisane besede (slikovni material). V skupine so se
zbrali tisti učenci, katerih deli sestavljanke tvorijo sliko. Vsaka skupina je
povedala, kaj so sestavili. Dobili so nalogo, da razmišljajo, kaj vedo o
sestavljeni sliki. Svoja razmišljanja so zapisovali in poročali o zapisu.
Učencem povem, da bomo izvedli projektno nalogo, saj je naš cilj, da izvemo še
več o delovanju in zgradbi srca, možganov, notranjih organov, mišic in okostja.
Skupina, ki ima sliko hrane, bo raziskovala, zakaj je pravilna prehrana
potrebna za naše telo. Vsaka skupina je dobila naloge in dejavnosti za izvedbo
projektnega dela.
Naloge za izvajanje
dejavnosti in cilji so:
-
spoznajo
zgradbo posameznih delov telesa,
-
spoznajo
pomen in naloge posameznih delov telesa in njihovo vlogo,
-
znajo
povedati, pokazati, kje v/na našem telesu se nahajajo posamezni deli telesa,
-
seznanijo
se z delovanjem posameznih delov telesa, notranjih organov,
-
znajo
razložiti pomen zdravega prehranjevanja,
-
znajo
razložiti pomen gibanja.
Sledilo je delo v
skupinah. Ker so otroci že navajeni takšnega dela, so si delo v skupini
razdelili. Učenci so iskali ustrezno
gradivo v knjižnici, doma in preko spleta. Ko so zbrali vso gradivo, so svoje
ugotovitve zapisovali na plakate. Po opravljenih nalogah je sledila
predstavitev plakatov in vrednotenje opravljenega dela.
3 ZAKLJUČEK
Ker otroke učim že
tretje leto, smo po opravljenem delu naredili analizo dela (čez triado) o temi
Živim zdravo in Moje telo. Učenci so ugotovili, da smo vsa tri leta dodajali
nova znanja, nove pridobitve, izkušnje. Na izziv, ali smo se pogovarjali o
zdravju, gibanju in prehrani samo v okviru predmeta spoznavanje okolja, so
učenci začeli razmišljati in prišli do ugotovitve, da smo veliko dejavnosti za
zdravje opravili tako pri uri športa kot skozi ves proces učenja z različnimi
gibalnimi nalogami.
4 VIRI IN LITERATUTA
Koprivnikar, H., dr.
med. Pucelj, V.: Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (0 – 19 let) v
primarnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja RS, 2010.
Milenković Kikelj, N.,
Mrak Merhar, I., Peloza, J., Primožič, R., Pugelj, T.: Priročnik za promotorje
zdravja. Ljubljana: Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, 2016.
Nadaljevalni program
Šole za ravnatelje. Pomen zdravja za vodenje v 21. stoletju. Ljubljana: Šola za
ravnatelje, 2019.